Cilji projekta LIFE TO GRASSLANDS/Življenje traviščem na območju Kuma se v dobršni meri uresničujejo. V štiriletnem obdobju izvajanja projekta smo z 31 kmetijami podpisali sporazum o projektnih aktivnostih na njihovih kmetijah. Skupaj uspešno uresničujemo naravovarstvena izhodišča za dolgoročno in trajnostno upravljanje na več kot 80 ha vrstno bogatih traviščih in visokodebelnih sadovnjakih.
Kot najpomembnejša projektna aktivnost, s katero želimo izboljšati stanje suhih travišč, ki jih je zaradi opuščanja rabe prekomerno zaraslo grmovje in drevje, se je intenzivno začela izvajati v mesecu juliju. Na podlagi interesa lastnikov zemljišč, se bo odstranitev grmovne in drevesne zarasti ter ruvanje panjev dreves in grmov ter izravnava terena izvedla na okoli 21 ha. Po odstranitvi zarasti pa bodo kmetje na razgaljenih površinah na novo vzpostavili travno rušo z dosejevanjem avtohtonega in lokalnega senenega drobirja ter z ohranjevalnimi semenskimi mešanicami.
Da je na območju z omejenimi naravnimi dejavniki, kot je Kumlansko, le s sodelovanjem lastnikov, lokalne skupnosti in stroke, mogoče dolgoročno in trajnostno upravljati naravovarstveno pomembna travišča, smo tekom projekta že nanizali veliko primerov. In kot pravi pregovor: »Dober glas seže v deveto vas«, smo dne 10.9.2019 na Kumu organizirali delavnico. Delavnice z ogledi nekaj primerov dobrih praks ohranjanja suhih travišč in visokodebelnih sadovnjakov na Kumu se je udeležilo več kot 50 kmetijskih svetovalcev in sodelavcev s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, Ljubljana in Ptuj. Po pozdravnih nagovorih v uvodnem delu, je sledila predstavitev projekta LIFE TO GRASSLANDS ter potek in rezultati projektnih aktivnosti na podobmočju Kum. V drugem delu delavnice pa smo si na nekaj kmetijah, ki so vključene v izvajanje projektnih aktivnosti, ogledali primere dobrih praks ohranjanja suhih travišč in visokodebelnih sadovnjakov. Na kmetiji Knez smo si ogledali nov visokodebelni sadovnjak, ki je bil osnovan s sadnjo 12 sadik sadnega drevja in hotel za žuželke. Kot primer dobre prakse, ki je bil dosežen v okviru ukrepov za izboljšanja stanja zaraščenih travišč z izvedbo odstranitve prekomerne grmovne in drevesne zarasti, smo si ogledali zemljišča na kmetiji Bravec in Jamšek, na kmetiji Volaj pa smo jim, kot primer ukrepa za dolgoročno trajnostno upravljanje travišč pokazali pašno ograjo ter kot primer ukrepov za ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov, pa smo si ogledali visokodebelni sadovnjak.
Utrinke delavnice si oglejte v galeriji slik:
