Haloze - Grasslands

Območja Natura 2000:

Natura 2000 (POO SI3000117) Haloze – vinorodne
Natura 2000 (POO SI3000118) Boč – Haloze – Donačka gora

Prednostni habitatni tip, ki ga naslavlja projekt:

6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)

Haloze so izredno raznolika pokrajina na SV Slovenije tako iz naravnega, kot tudi družbenega in gospodarskega vidika. Pokrajina nizkih terciarnih goric meri 241 km2 in je reliefno ena najbolj razgibanih slovenskih pokrajin, z nadmorskimi višinami vse do 600 m nad morjem. Kmetijsko in s tem naravovarstvene prakse najmočneje določajo strmi nakloni od 6 pa vse do 30° v Zahodnih Halozah.

Haloze so bile v preteklosti znane predvsem po odličnih vinogradniških legah, od tod tudi drugo ime Vzhodnih Haloz – Vinorodne Haloze. Zahodne Haloze na drugi strani pokrivajo pretežno bukovi gozdovi, znotraj katerih se na pobočnih gruščih mozaično pojavljajo javorovi gozdovi, vseh gozdnih površin je več kot 68 %, zato so poimenovane tudi Gozdnate Haloze.

Razčlenjen relief v Halozah nikoli ni dopuščal velikih sklenjenih kmetijskih zemljišč, zato so se le-ta oblikovala v obliki celkov ali na prisojnih območjih v obliki vinogradniških grud. Naravne razmere, žal pa tudi socialne, ohranjajo dragoceno podobo ekstenzivne kulturne krajine Haloz. Po drugi strani pa so tudi razlog, da se na območjih prioritetnih habitatnih tipov pojavljajo grožnje, kot so opuščanje rabe, zaraščanje, neustrezna raba in razdrobljenost kot tudi slaba ozaveščenost.

Haloze predstavljajo eno najpomembnejših območij suhih travišč na karbonatnih tleh z visoko stopnjo biotske pestrosti v Sloveniji. Travišča na karbonatni podlagi so najbolj vrstno bogate rastlinske združbe v Evropi ( do 80 rastlinskih vrst na m2), kar je podlaga za visoko pestrost predvsem členonožcev in na travniške habitate vezanih vrst ptic. Je eno od dveh Natura 2000 območij v Sloveniji, ki sta bili določeni za prednostno kvalifikacijsko vrsto orhideje – jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum).

Poseben pomen za biotsko raznovrstnost ima tradicionalna kulturna krajina, ki je močno povezana z delovanjem človeka. Vrstno pestrost travnikov, tako vlažnih kot suhih, omogoča tradicionalna raba: redno, vendar ne intenzivno košenje, brez gnojenja, paša, travniški sadovnjak.

Grožnje

Opuščanje rabe
Neustrezno upravljanje (neustrezna paša in košnja)
Opuščanje rabe visokodebelnih travniških sadovnjakov
Nizka raven zavesti o pomenu in ohranjanju ekstenzivnih travišč
Razdrobljena lastniška struktura in majhne parcele

Cilj

Glavni cilj projekta je revitalizacija zaraščajočih in zaraščenih suhih travnikov ter vzpostavitev ustrezne rabe na revitaliziranih površinah kot tudi ostalih travniških površinah z neustrezno rabo z namenom ohranjanja habitatnega tipa 6210(*) ter nanj vezanih vrst (predvsem orhidej), ob enem pa ustvariti pogoje za večjo vrstno pestrost na podlagi specifičnih mikrohabitatov vezanih na različne travniške strukture (pašnik, košeni travnik, senožetni sadovnjak).

Kot rezultat projekta je pričakovano povečanje prednostnega habitata in habitatov ciljnih vrst ter izboljšanje oz. revitaliziranje strukture suhih travnikov ter biodiverzitete projektnega območja.

Zloženka – Projektno območje HALOZE

Zloženka – Suha travišča na karbonatnih tleh

Zloženka – Projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji