Tekom projekta želimo izboljšati stanja dveh Natura 2000 prioritetnih habitatnih tipov travišč v neugodnem stanju: polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh, ki so pomembna rastišča kukavičevk in vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom na silikatnih tleh.
Habitatni tip, ki ga strokovnjaki imenujejo polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) najdemo v Halozah, na Kumu in na Gorjancih. Travnike na teh območjih še krasijo kukavičevke ali divje orhideje. Takšne travnike pa najdemo tudi na Goričkem, Kozjanskem, v Beli Krajini in še kje.
Habitatni tip, ki ga strokovnjaki imenujejo vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh pokriva prostrane pohorske planje. Travnike pohorskih planj bogatijo pisane cvetlice, kot sta arnika in panonski svišč. Takšne travnike pa najdemo tudi v Karavankah, Smrekovškem pogorju, Banjšicah, na Poreznu in še kje.
Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh
Suha travišča se pri nas pojavljajo na kraški, dobro prepustni podlagi, v notranjosti države pa na pobočjih gričevij in hribovij, kjer poraščajo sončne južne lege. Strokovnjaki ta tip travišč imenujejo polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). V vzhodni Sloveniji jih najdemo na gričevnatih predelih vzhodnih (vinorodnih) in zahodnih Haloz, z Donačko goro (t.i. lazi) in v Posavskem hribovju z najvišjim vrhom Kumom. Prav tako so manjša, a s stališča ohranjanja biotske pestrosti dragocena območja suhih in polsuhih travišč (t.i. košenice) sredi gozdnatih Gorjancev s planoto Radoha. Najdemo jih še na Goričkem, Kozjanskem, v Beli krajini, Polhograjskem hribovju in še kje. Suha travišča so med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori v Sloveniji.
Za suha travišča je značilna visoka pestrost rastlin in živali, saj lahko na enem kvadratnem metru naštejemo do 80 različnih vrst. Nekatere med njimi so zavarovane in ogrožene. Največja pestrost je na traviščih z zmerno do nizko (ekstenzivno) rabo. Značilne in lažje prepoznavne rastline, ki rastejo na suhih traviščih so trave: pokončna stoklasa, navadna glota in navadna migalica ali »solzice«, od zeli pa toploljubne vrste: navadna turška detelja, vrbovolistni primožek, klinčki ali nageljčki, brezstebelna kompava ali bodeča neža, srednji trpotec, resasti škrobotec, kranjska lilija. V maju in v začetku junija zacvetijo travniški biserji – divje orhideje ali kukavičevke. Pestrost rastlinskih vrst zagotavlja tudi ugodne razmere za veliko raznolikost žuželk, predvsem dnevnih metuljev, kobilic, stenic, bogomolk in hroščev. Zaradi velike pestrosti žuželk je na suhih travnikih tudi veliko ptic.
Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta)
Habitatni tip vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) praviloma najdemo na revnih tleh z malo hranili. Poleg navadnega volka pa so na teh travnikih pogoste trave in travam sorodne vrste še npr. rdeča bilnica, rušnata masnica, poljska bekica itd. V ruši se pojavljajo značilne montanske in subalpinske zeliščne vrste, ki take travnike naredijo pisane in zanimive (arnika, panonski svišč, brkata zvončica, turška lilija, enokoškasti svinjak ter divje orhideje).
Od živalskega sveta poleg divjadi srečamo tudi redke vrste metuljev npr. borovničevega mnogooka, ki se v Sloveniji pojavlja izključno na območju Pohorja. Robni deli travišč na prehodu v gozdove, z bogato podrastjo borovnice in brusnice, so pomemben prehranjevalni prostor divjega petelina in ruševca. Sprehode preko travišč popestrijo posamična drevesa jerebike, ki v jesenskem času z intenzivno rdečo barvo plodov popestrijo pohorske planje in predstavljajo hrano ruševcu in divjemu petelinu.
