Travišča so pol naravna območja, ki so nastala, ko je prebivalstvo naraščalo in so začeli krčiti gozd. Največ travišč je nastalo od bronaste dobe do časov Rimljanov.
Travišča so postala svoj ekosistem in sicer eno najbolj pestrih in raznolikih območij, kjer na samo kvadratnem metru travišča lahko najdemo 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Govorimo torej o najbolj biotsko raznovrstni kmetijski krajini in hkrati o eni najbolj ogroženih habitatov z največjim upadanjem biotske raznovrstnosti. Ogroža pa ga oboje – tako opuščanje kmetijstva kot pretirano vnašanje hranil in intenzifikacija rabe. Po poročanju po Direktivi o habitatih, kjer je Slovenija, tako kot ostale članice EU zavezana k poročanju se je izkazalo, da je prav na traviščih stanje v Sloveniji zelo slabo in v zvezi s tem je Slovenija opredelila območja okoljsko občutljivih trajnih travinj. Kmetje pa teh območij ne smejo spreminjati ali zorati.
Pomen suhih travišč in projekta LIFE TO GRASSLANDS/ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM z nacionalnega vidika
Poleg mokrišč sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme v Evropi ravno ekstenzivna travišča, saj je njihov obstoj odvisen od sonaravne, zmerne rabe, ki v tržnem gospodarstvu navadno ne zagotavlja lastnikom dovolj dohodka. Zato se travniške površine bodisi intenzivirajo z gnojenjem, zgodnjo košnjo in večjo obremenitvijo s pašo ali pa se opuščajo in postopoma zaraščajo. V obeh primerih se število travniških rastlin in živali močno zmanjša, spremeni se tudi podoba krajine. Ker pa so ekstenzivna travišča temelj kakovostnih in zdravih prehranskih izdelkov, je treba s priznanjem te kakovosti doseči konkurenčnost, ki upošteva tudi dejansko vrednost stroškov.
SUHA TRAVIŠČA na karbonatnih tleh
Suha travišča so s travami in travniškimi cvetlicami porasle površine na suhih, plitvih in s hranili revnih tleh, za katere je značilna nizka in redka travna ruša. Ustvaril jih je človek in jih še danes vzdržuje z zmerno košnjo ali pašo, velikokrat pa kmetje kombinirajo oboje. V preteklosti so jih neredko zasadili s starimi sortami sadnega drevja, zato se ti travniki pojavljajo tudi v travniških sadovnjakih.
Kje v Sloveniji najdemo suha travišča?
Suha travišča se pri nas pojavljajo na kraški, dobro prepustni podlagi, v notranjosti države pa na pobočjih gričevij in hribovij, kjer poraščajo sončne južne lege. Strokovnjaki ta tip travišč imenujejo polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). V vzhodni Sloveniji jih najdemo na gričevnatih predelih vzhodnih (vinorodnih) in zahodnih Haloz, z Donačko goro (t.i. lazi) in v Posavskem hribovju z najvišjim vrhom Kumom. Prav tako so manjša, a s stališča ohranjanja biotske pestrosti dragocena območja suhih in polsuhih travišč (t.i. košenice) sredi gozdnatih Gorjancev s planoto Radoha. Najdemo jih še na Goričkem, Kozjanskem, v Beli krajini, Polhograjskem hribovju in še kje. Suha travišča so med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori v Sloveniji.
So zakladnica rastlin, tudi divjih orhidej in zakladnica živali
Za suha travišča je značilna visoka pestrost rastlin in živali, saj lahko na enem kvadratnem metru naštejemo do 80 različnih vrst. Nekatere med njimi so zavarovane in ogrožene. Največja pestrost je na traviščih z zmerno do nizko (ekstenzivno) rabo.
Značilne in lažje prepoznavne rastline, ki rastejo na suhih traviščih so trave: pokončna stoklasa, navadna glota in navadna migalica ali »solzice«, od zeli pa toploljubne vrste: navadna turška detelja, vrbovolistni primožek, klinčki ali nageljčki, brezstebelna kompava ali bodeča neža, srednji trpotec, resasti škrobotec, kranjska lilija. V maju in v začetku junija zacvetijo travniški biserji – divje orhideje ali kukavičevke.
Pestrost rastlinskih vrst zagotavlja tudi ugodne razmere za veliko raznolikost žuželk, predvsem dnevnih metuljev, kobilic, stenic, bogomolk in hroščev. Zaradi velike pestrosti žuželk je na suhih travnikih tudi veliko ptic.
Zakaj so suha travišča ogrožena?
Po starih virih sodeč so bila suha travišča revolucijo v 20. stoletju pa se je stanje močno spremenilo. Osnovni povod za nastanek travišč v preteklosti je bila živinoreja, ko so ljudje ob naraščanju gostote prebivalstva za pridelavo hrane (meso, mleko) in krme za živali krčili gozdove. V zadnjih 50 letih pa so se površine travišč zmanjšale tako v Evropi kot tudi v Sloveniji.
Vrnimo življenje traviščem
Suha travišča so ogrožena zaradi opuščanja rabe (košnje, paše) in posledično zaraščanja. Prebivalstvo na teh območjih se stara, mladi se odseljujejo, ljudi, ki še obdelujejo zemljo je vedno manj. A tudi intenzivno gospodarjenje z zgodnjo in pogosto košnjo ali prevelika obtežba pašnika z živino ter prekomerno gnojenje spremeni pestra suha travišča.
Ključno vlogo pri ohranjanju suhih travišč imajo marljivi in vztrajni kmetje, katerih delo je velikokrat premalo cenjeno in spoštovano. Ker so suha travišča bivališče številnih vrst rastlin in živali, tudi redkih in ogroženih, ima njihovo ohranjanje velik pomen pri ohranjanju naravnega ravnovesja in zdravega okolja.
