Gorjanci

Območja Natura 2000:

• POO Gorjanci – Radoha (SI3000267)
• POV Gluha loza (SI5000029)

Prednostni habitatni tip, ki ga naslavlja projekt:

6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)

Gorjanci so planotasto, pretežno z gozdom poraslo hribovje na jugovzhodu Slovenije, ki se razprostira od Črmošnjiške doline na zahodu vse do meje s Hrvaško na reki Savi pri Brežicah. Na severu se Gorjanci strmo spuščajo proti Krški ravni, na jugu pa se stopnjasto spuščajo proti Beli krajini in Karlovški kotlini. Za Gorjance je značilna velika razčlenjenost površja, ki je posledica močne zakraselosti in velike erozijske moči vodotokov.

Zaradi neugodnih reliefnih razmer so redko poseljena pokrajina. Velika večina naselij se nahaja ob samem vznožju Gorjancev na nadmorskih višinah do 300 m, višje ležita le Javorovica (550 m) in Planina v Podbočju (nekaj pod 700 m). Slovenski del masiva Gorjancev (meja s Hrvaško poteka po grebenu) meri 212 km2, nadmorske višine pa segajo od nižinskih 140 m do 1178 m, kolikor jih ima vrh Gorjancev, Trdinov vrh.

Zaradi zahtevnih naravnih razmer in ekstenzivnega upravljanja s košenicami v preteklosti se je na njih razvil prioritetni habitatni tip ekstenzivnih travišč. Kmetije ležijo v naseljih ob vznožju Gorjancev, zato se na območjih prioritetnih habitatnih tipov, ki so praviloma višje na Gorjancih, pospešeno opušča raba. Površine se izrazito zaraščajo, lastniki pa tudi nimajo več interesa za kakršnokoli udejstvovanje na območju košenic.

Prevladujoča raba je gozd, znotraj tega pa se v obliki razpršenih otokov pojavljajo travišča (oz. košenice). Večji ohranjeni kompleksi košenic so Rute, Miklavž in Javorovica, okoli njih pa so posamezne manjše zaplate travišč. Vinogradi so vezani predvsem na vznožje masiva, neposredno ob naseljih.

Poleg opuščanja rabe predstavlja po drugi strani posebno grožnjo tudi priljubljenost Gorjancev za vse vrste rekreativne rabe. Gre za zelo priljubljeno območje za pohodnike in kolesarje, nabiralce gozdnih sadežev in plodov, v zadnjem času pa tudi za privržence ostalih, bolj »invazivnih« oblik rekreacije (vožnja z motorji in štirikolesniki).

Svojevrstna kulturna krajina, ki jo je človek oblikoval stoletja, se zaradi spremenjenih družbenih in socialnih razmer izrazito hitro spreminja. Vrstno pestrost suhih travnikov omogoča zgolj tradicionalna raba, ki v praksi pomeni vsakoletno ekstenzivno košenje in upravljanje brez gnojenja. Za območje Gorjancev paša ni značilna.

Grožnje

• Opuščanje rabe
• Neustrezno upravljanje (neustrezna košnja)
• Nizka raven zavesti o pomenu in ohranjanju ekstenzivnih travišč
• Neusmerjen razvoj turizma
• Nabiralništvo
• Razdrobljena lastniška struktura in majhne parcele

Zloženka – Projektno območje Gorjanci

Zloženka – Suha travišča na karbonatnih tleh

Zloženka – Projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji

Kontakti