Kum

Območja Natura 2000:map_area_kum

  • POO Kum (SI3000181)
  • POV Posavsko hribovje (SI5000026)

Zavarovana območja:

  • Krajinski park Kum (ID 1711)
  • Greben Krvava Peč-Planina (ID 1695)
  • Skalna pečina pod Završjem (ID 1692)
  • Šklendrovec (ID 1701)
  • Čebulova dolina (ID 1696)
  • Golica krednih kamenin (ID 1710)
  • Soteska Ribnika (ID 1697)
  • Mitovški slap (ID 1700)
  • Izvir Mitovščice (ID 1699)
  • Završki čeren (ID 1693)
  • Turkova prepad (ID 1698)

Prednostni habitatni tip, ki ga naslavlja projekt:

• 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)

Projektno pod-območje Kum obsega osrednji del Posavskega hribovja, kjer se hriboviti svet med rekama Savo in Sopoto najvišje vzpne z 1.220 m visokim izrazitim vrhom Kum. Triasni dolomit in apnenec dajeta območju značaj razgibanega kraškega sveta s številnimi vrtačami, brezni, površinsko kamnitostjo in skalnimi pečinami preko katerih se obrobje hribovja prevesi v ozke doline Save, Sopote in Šklendrovca.

Manj ugodni naravni pogoji kraškega sveta in reliefa se odražajo tudi v rabi prostora in poselitvi. Kulturno krajino, ki jo je s svojim delom od nekdaj vzdrževal človek, se zaradi gospodarskih in družbenih gibanj spreminja, s tem pa se spreminja tudi raznolikost območja ter raznovrstnost rastlinstva in živalstva.

Na območju z redko poselitvijo prevladujejo manjša naselja in razpršene kmetije, ki jih obdajajo stari visokodebelni sadovnjaki. Skoraj 80 % območja porašča gozd, v katerem prevladuje bukev. Intenzivno obdelane površine so le manjše površine njiv na dnu vrtač in gojeni travniki z visoko pahovko (Arrhenatherum elatius) na bolj uravnanih tleh. Na strmih negozdnih pobočjih prevladujejo ekstenzivni, večinoma ročno košeni suhi travniki s pokončnim stoklascem (Bromopsis erecta). Mnogi travniki se zaradi opuščanja kmetijske rabe zaraščajo, s tem pa se slabša tudi stanje suhih travišč, ki je prednostni habitatni tip 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst. Na bolj ohranjenih suhih travnikih se pojavljajo vrste značilne za tovrstna rastišča: več vrst klinčkov in kukavičevk, npr. volčji jezik (Coeloglossum viride), Viola alpestris, čašasti sviščevec (Gentianella anisodonta), hladnikov grintavec (Scabiosa hladnikiana), Triumfettijev glavinec (Centaurea triumfettii) ter vse tri vrste lilij: kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon) in brstična lilija (Lilium bulbiferum). Pestrost travniških habitatov se odraža tudi v pestrosti živalskih vrst, med katerimi je največ metuljev, npr. gorski ali rdeči apolon (Parnassius apollo), črni apolon (Parnassius mnemosyne), Scopolijev zlatook (Lopinga achine), gozdni postavnež (Hypodryas maturna), veliki mravljiščar (Maculinea arion) in travniški postavnež (Euphydryas aurinia).

Ali veš?

  • da je hrošč kumski brezokec (Anophtalmus schaumi kumensis) podvrstno ime dobil prav po Kumu, ki se dviguje nad Dobovcem in je najvišji vrh Zasavja in Dolenjske? Njegov tipičen življenjski prostor so zakraseli gozdovi Kumljanskega.
  • da kraški svet Kumljanskega uvrščamo med osameli kras, za katerega so značilne kraške oblike, predvsem vrtače, jame in manjša brezna?
  • da imamo tudi na Kumljanskem orhideje? To so kukavičevke, ki uspevajo na suhih in polsuhih ekstenzivnih traviščih na karbonatni podlagi.
  • da so na Kumljanskem prisotne kar tri vrste lilij: kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon) in brstična lilija (Lilium bulbiferum). Vse so zavarovane.

Zloženka – Projektno območje KUM

Zloženka – Suha travišča na karbonatnih tleh

Zloženka – Projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji

Kontakt

Lokalni koordinator za projektno pod-območje Kum

Ljudmila Strahovnik, OE Celje
Naslov: Vodnikova ulica 3, 3000 Celje
Telefon: 03 426 03 40
E-pošta: ljudmila.strahovnik@zrsvn.si

Partner

Krajevna skupnost Dobovec

Predsednik KS Dobovec: Ervin Renko
Naslov: Dobovec 49, 1423 Dobovec
Telefon: 03 563 91 23
E-pošta: renko.ervin@gmail.com
Kontaktna oseba: Špela Volaj
Telefon: 041 933 180
E-pošta: spelavolaj@gmail.com