Življenjski prostori žuželk v naravi se zaradi človekovih posegov krčijo, zato so »žuželnjaki«, ki jih pogosto imenujemo kar »hoteli za žuželke«, zanje dobrodošlo zatočišče, prezimovališče ali prostor za gnezdenje. Vanje se naseli veliko žuželk, predvsem divjih čebel samotark, ki v naravi opravljajo pomembno vlogo opraševanja, in jih zato ljudje označujemo kot koristne. Nekatere žuželke se celo hranijo z drugimi, pri ljudeh nezaželenimi žuželkami, ki objedajo kulturne rastline.
Sobo v tem hotelu rezervirajo NAJRAZLIČNEJŠE VRSTE ŽUŽELK. Z njegovo pomočjo lahko opazuješ tudi vloge žuželk v naravi. Poglej ali opaziš divje čebele in čmrlje, tenčičarice, mravlje, hrošče, pikapolonice, stonoge, metulje, vešče, strigalice… Opaziš še katero drugo žival?
Foto 1: V Sloveniji živi 35 vrst čmrljev. Rjavi čmrlj (Bombus pascuorum) je eden najpogostejših. (Danilo Bevk))
Hotel za žuželke je lahko odličen PRIPOMOČEK ZA PREUČEVANJE NARAVE. Zakaj ga torej ne bi imel tudi na svojem vrtu ali v sadovnjaku? Dobro si oglej, kako je sestavljen, in si izdelaj pomanjšano različico! Materiale zanj lahko najdeš v okolici doma. Namig: Tvoj hotel naj ima streho, naj bo nameščen vsaj pol metra od tal in v zavetni legi.
Ilustracija 1: Hotel za žuželke pri tebi doma. (S. Jenčič)
Eden najeminentnejših gostov hotela je divja ČEBELA SAMOTARKA. Kot pove že njeno ime, je za vsako samico značilno, da SAMA poskrbi za svoj zarod. Sobo izbere v navrtanem lesu ali votlih palčkah, nekatere vrste gnezdijo tudi v tleh ali celo v praznih polžjih hiškah. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 564 vrst divjih čebel. So zelo raznolike, najmanjše merijo samo 3 mm, največje pa kar 25 mm in so lahko večje od čmrljev. Ene najbolj učinkovitih opraševalcev sadnega drevja med samotarkami so čebele dišavke. Ena dišavka opravi pri opraševanju toliko dela kot 120 domačih čebel ali 2 čmrlja! Divje čebele nimajo žela in zato ne pikajo!
Foto 2: Čebela dišavka na češnji. (M. Podgorelec)
Vlogo hotelov za žuželke so nekoč opravljala stara razpokana drevesa, skednji, slamnate strehe ali preprosti kamniti zidovi. Ohranjanje KULTURNE KRAJINE je zato pomembno tudi z vidika ohranjanja narave.
Foto 3: Razpokana debla starih dreves so dom in zatočišče številnih žuželk. (L. Strahovnik)
Hotele za žuželke lahko občasno uporabljajo tudi nekatere vrste METULJEV. Eni si v špranjah najdejo zatočišče v slabem vremenu, drugi pa kot odrasli osebki v njih prezimujejo. V sončnih zimskih dneh ali ob otoplitvi zgodaj spomladi bo morda iz špranje prilezel citronček, admiral ali dnevni pavlinček.
Foto 4: Dnevni pavlinček. (D. Erjavec)
V hotelu, v svežih bukovih drveh, te lahko presenetijo tudi KOZLIČKI. Vendar ne tisti z rogovi, temveč hrošči iz družine kozličkov, ki svojo sobo izberejo pod drevesnim lubjem in v kletnih prostorih hotela na stiku s tlemi. Prepoznavni so predvsem po zelo dolgih tipalnicah, ki presegajo dolžino telesa.
Foto 5: Bukov kozliček. (M. Podgorelec)
Med hrošče, ki redno obiskujejo hotel, spada tudi nam dobro znana PIKAPOLONICA. Pikapolonice so le tiste predstavnice družine polonic, ki imajo točno sedem pik. Na svetu živi kar 5000 različnih vrst polonic. V Sloveniji jih je odkritih okoli 60 vrst. Ljudem učinkovito pomagajo v boju proti škodljivcem, saj vsaka dnevno poje tudi do 800 listnih uši.
Foto 6: Sedempikčasta pikapolonica. (S. Jenčič)
Žuželke, medtem ko srkajo sladko medičino cvetice, opravljajo zelo pomembno delo – OPRAŠEVANJE. Z oprašitvijo pride do oploditve in nastanka semen, iz katerih se razvijejo nove rastline. Te rastline pa so naša hrana in hrana živali. Najbolj pridni opraševalci so čebele, čmrlji in metulji.
Ilustracija 2: Čebela na delu – ob nabiranju medičine opraši rastline (S. Jenčič)
Med koristnimi obiskovalci hotela so tudi TENČIČARICE. To so nežne, podolgovate zelene žuželke z velikimi mrežastimi krilci, zloženimi kot strešniki. Nekatere vrste imajo oster vonj po česnu, ki je drugim živalim neprijeten. V svoji življenjski dobi (2-3 tedne) ličinka poje od 200 do 500 uši, medtem ko se odrasla žuželka hrani z medičino, nektarjem in cvetnim prahom.
Foto 7: Tenčičarica. (S. Jenčič))
Ozke špranje za počitek v hotelu preko dneva poiščejo tudi STRIGALICE. Dejavne so ponoči. Po nekaterih pričevanjih strigalica v hiši prinaša srečo, obstaja pa tudi zmotno prepričanje, da strigalice zlezejo človeku med spanjem v uho in mu s kleščami prerežejo bobnič. So pomemben del travniškega sistema. Samice strigalic so znane po skrbi za potomstvo, kar je izjema med žuželkami.
Foto: Strigalica. (Ivan Esenko)