Spoznaj travišča z Arniko in Primožkom

Klikni tukaj za več informacij.

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Primož Glogovčan

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Aleksander Koren

Živali suhih travišč

Monika Podgorelec

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Samo Jenčič

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Boris Kuhar (Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja)

Paša in pašnik

Samo Jenčič

S travišč na mizo

Kum, Sandra Zvonar

Biotska pestrost travišč

Monika Podgorelec

Koristi za človeka

Monika Podgorelec

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Suha travišča so s travami in travniškimi cvetlicami porasle površine, ki najpogosteje uspevajo na prisojnih, toplih sončnih legah. Vrhnja plast zemlje suhih travišč je plitka, hranil v tleh je malo. Voda s pobočij hitro odteka in zato so tla suha – od tod tudi ime suha travišča. V takih revnih tleh uspeva veliko več rastlinskih vrst, saj jih trave, ki rabijo veliko hranil, ne prerastejo. Beseda travišče poleg travnikov pomeni tudi pašnike, travniške sadovnjake in gozdne jase. Ustvaril jih je človek in jih še danes vzdržuje s košnjo, pašo ali kombinacijo obojega. V preteklosti so jih kmetje zasadili s starimi sortami sadnega drevja, zato se ti travniki pojavljajo tudi v visokodebelnih travniških sadovnjakih. Ohranjena suha travišča vzhodne Slovenije še najdemo v Halozah, Posavskem hribovju in sredi gozdnatih Gorjancev. Zaradi opuščanja kmetijske rabe se travišča zaraščajo. S tem izginjajo zanje značilne rastlinske in živalske vrste.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Suha travišča

Biotsko pestra travišča nekoč in danes

Senožeti, lazi, košenice, planje

Traviščem vračamo življenje

Nastanek travišč

Ogroženost biotsko pestrih travišč

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Natura 2000 je omrežje ekološko pomembnih območij v državah Evropske unije. Namen omrežja je ohranjanje biotske raznovrstnosti, živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih prostorov, ki so redki ali ogroženi zaradi človekove dejavnosti. Nekatera območja, na primer Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci-Radoha, so v omrežje Natura 2000 vključena zaradi dobro ohranjenih, biotsko pestrih travišč. Da taka travišča in visokodebelne travniške sadovnjake kot pomembno življenjsko okolje ogroženih rastlin in živali ohranimo, se izvajajo različne aktivnosti in ukrepi. Eden takih je tudi projekt LIFE TO GRASSLANDS (Življenje traviščem), izvajan med leti 2015 in 2020. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave v projektu nastopa kot vodilni partner, partnerji projekta so PRJ HALO Podeželsko razvojno jedro, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Krajevna skupnost Dobovec in Društvo Gorjanske košenice.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Projektna območja so del omrežja Natura 2000

Projektno območje Haloze

Projektno območje Pahorje

Projektno območje Kum

Projektno območje Gorjanci - Radoha

Zavarovana območja

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Suha travišča so prava zakladnica rastlin. Pestrost rastlin in živali lahko na njih doseže celo do 80 različnih vrst na kvadratni meter. To podobo nam travišča razkrijejo spomladi, ko se zaradi različnih cvetlic spremenijo v pisane travnike. Nekatere rastline med njimi so zavarovane in ogrožene. V maju in v začetku junija na suhih travnikih zacvetijo travniški biseri – kukavičevke ali divje orhideje. Druge značilne rastline, ki rastejo na suhih traviščih so trave pokončni stoklasec in navadna migalica ali solzice, navadna turška detelja, vrbovolistni primožek, klinčki ali nageljčki, brezstebelna kompava ali bodeča neža, srednji trpotec, kranjska lilija. Na biotsko pestrih traviščih pohorskih planj pa rasteta značilna trava volk in arnika.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Kukavičevke ali divje orhideje

Pokončna stoklasa in navadna migalica

Trava volk

Arnika

Turška detelja

Klinčki ali divji nageljčki

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Suha travišča so zakladnica živali. Veliko število različnih rastlinskih vrst zagotavlja ugodne razmere za številne žuželke, predvsem dnevne metulje, kobilice, stenice, kožekrilce (na primer mravlje), bogomolke in hrošče. Za suhe travnike značilna in ogrožena vrsta metulja je veliki mravljiščar, katerega razvoj je vezan na bivališča mravelj – mravljišča. Na biotsko pestrih traviščih živijo še metulji jadralec, lastovičar, črni apolon, deteljin modrin in travniški postavnež ter metuljčnica, katere ime je zavajajoče, saj ne spada med metulje. Zaradi številnih žuželk je na suhih travnikih veliko redkih ptic, ki se z njimi prehranjujejo. Značilne travniške ptice kulturne krajine so: rjavi srakoper, rjava penica, poljski škrjanec, vijeglavka in vedno bolj redka smrdokavra.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Veliki mravljiščar

Travniški postavnež

Kobilice poljski murn

Čebele in čebelnjak

Rjavi srakoper

Vijeglavka

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Visokodebelni travniški sadovnjaki so travišča, na katerih rastejo visokodebelna sadna drevesa, ki običajno ne rastejo tesno druga ob drugi kot v nasadih z nizkim sadnim drevjem. So značilnost slovenskega podeželja. Za nas so prava zakladnica starih domačih sort sadja, v njih pa kmetje kosijo travo za seno, ki je hrana domačih živali, ali pasejo živino. Ohraniti jih moramo za naše zanamce, saj so pomemben življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam. V drevesnih duplih starih sadnih dreves gnezdijo ogrožene ptice, zlasti žolne (mednje spada tudi vijeglavka), smrdokavra, pogorelček, veliki skovik. V duplih najdejo zatočišče netopirji. Ti preprečujejo, da bi se žuželke na kmetijskih površinah preveč namnožile in povzročale škodo na pridelkih. Tako z ohranjanjem visokodebelnih travniških sadovnjakov ohranjamo naravi prijazno kmetovanje in krajinsko podobo našega podeželja.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Stare sadne sorte

Hoteli za žuželke

Duplarji

Netopirji

Opravila v visokodebelnih travniških sadovnjakih

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Današnje sodobno kmetovanje se je, v primerjavi s kmetovanjem nekoč, tudi na travnikih zelo spremenilo. Kar je človek včasih opravil ročno, mu zdaj pomagajo opraviti stroji. Zaradi tega predvsem v nižinskem svetu izginjajo biotsko pestra travišča. To je posledica več dejavnikov. Prvo košnjo kmetje opravijo prezgodaj (že v maju) in zato rastline ne uspejo razviti semen in se razsejati. Travnike kosijo prepogosto in jih preveč gnojijo. Tudi baliranje prispeva k zmanjšanju pestrosti travišč, saj pomori veliko žuželk na travniku, ki stroju ne uspejo ubežati. Košnja in spravilo sena zaradi strojev poteka lažje in hitreje, s čimer ni več družabnega dogodka, ki je povezoval in družil ljudi na podeželju. Zato v nekaterih krajih prirejajo košnjo na tradicionalni način (z ročnimi kosami, grabljami in spravilom sena z vozovi) in tako ohranjajo kulturno izročilo.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Košnja nekoč

Košnja danes

Spravilo sena

Pripomočki za košnjo - nekoč in danes

Košnja na tradicionalen način je danes kulturno - zabavni dogodek

Vzdrževanje kulturne krajine

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Travišča, še posebej tista na strminah, ki jih je težko kositi, so postala pašniki. Paša je še starejši način vzdrževanja travišč pod gozdno mejo kot košnja. Čeprav se z uvedbo paše na travniku na prvi pogled ne spremeni veliko, pa biotska pestrost na pasenih površinah močno upade, če se pase veliko živine ali ta na pašniku ostane dolgo časa (intenzivna paša). Živina zelo poveča vnos hranil v tla, zato se hitro spremeni vrstna sestava rastlin. Prevladovati začnejo rastline, ki so se pred objedanjem zaščitile s trni ali strupenim mlečkom. S pašnikov običajno izginejo tudi nekatere vrste kukavičevk. Kjer je na paši zelo veliko živali, so tla steptana in za mnoge male sesalce in talne nevretenčarje niso več ustrezen življenjski prostor. Z načinom paše kot so ga izvajali v preteklosti pa se lahko biotska pestrost travišča celo poveča. V tem primeru gre za zmerno, uravnoteženo pašo (ekstenzivno pašo), ki se tako kot včasih izvaja pozno poleti in jeseni, ko kmetje s travnika že pospravijo seno in otavo za hrano živini pozimi.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Paša in pašnik

Govedo

Drobnica

Slovenske avtohtone pasme

Pastirji

Pastirske igre

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

V daljni preteklosti so ljudje ob naraščanju prebivalstva potrebovali več hrane. Za pridelavo hrane (meso, mleko) in dovolj krme za domače živali so krčili gozdove in površine uredili v pašnike in travnike. Poleg hrane, ki nam jo zagotavljajo pašene živali, pa nam travišča dajejo še druge pridelke. Visokodebelni travniški sadovnjaki so zakladnica starih sort sadja, ki nam nudijo prvovrstne in zdrave sadeže za hrano in predelavo v domači kis ter sokove. Zelišča suhih travišč, na primer materina dušica (timijan), navadna dobra misel (origano), kumina in druge, so uporabna v kuhinji, kozmetiki in zdravstvu. Pridelki in hrana, ki jo pridelamo na biotsko pestrih traviščih, so veliko bolj zdravi, kakovostni in okusnejši.

Izberi igralno karto in prični z igro.

Mleko in mlečni izdelki

Meso in mesni izdelki

Sadni izdelki iz sadja visokodebelnih travniških sadovnjakov

Zelišča in zeliščni izdelki

Med in čebelji pridelki

Volna in volneni izdelki

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Biotska pestrost, biotska raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta travišč je pestrost živih organizmov na traviščih in njihovih bivališč. Ob tem najprej pomislimo na število rastlinskih in živalskih vrst na travišču, a poleg tega pojem biotske raznovrstnosti zajema tudi raznovrstnost bivališč ali habitatov rastlin in živali. Biotska raznovrstnost vključuje tudi gensko raznovrstnost, to je raznolikost med posameznimi osebki neke vrste. Pri rastlinah so osebki iste vrste sorta, pri živalih pa pasma. Pestrost travišč je močno odvisna od tega, kako z njimi gospodarimo. Pestrost je največja na traviščih, kjer je košnja kombinirana s pašo, vendar se živina pase šele v pozno poletnem in jesenskem času, po zadnji košnji. Za vzdrževanje vrstno pestrih travišč je nadvse pomembno, da kmetje prvo košnjo opravijo šele po tem, ko so rastline že tvorila semena. Na biotsko pestrih traviščih v vzhodni Sloveniji je to v mesecu rožniku (juniju).

Izberi igralno karto in prični z igro.

Biotska pestrost travišč

Preprosti načini ugotavljanja biotske pestrosti

Ogrožene in zavarovane vrste

Travišče je polnaravni ekosistem

Vplivi človeka na travišča in naravo

Zavarovana območja in pomen ohranjanja biotske pestrosti

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Suha travišča so zakladnica vrstne pestrosti, rastlinske in živalske. Vsa ta pestrost prinaša mnoge prednosti in darove tudi ljudem. Obdarujejo nas z zelišči (materina dušica, kumina, dobra misel, rman …), čebelam pa nudijo medičino, ki jo predelajo v med, s katerim se radi posladkamo. Pestra travišča privabljajo tudi druge žuželke, ki nam oprašijo rastline na naših vrtovih, njivah in sadovnjakih. Biotsko pestra travišča so brezplačna in že obstoječa učilnica v naravi. Prav gotovo imate otroci najraje dogodivščine in učenje na prostem v naravi, če se vam pri tem le pridružijo starši ali pa vas tja popeljejo učitelji pri pouku, kajne? Zaradi velike pestrosti rastlin in živali so biotsko pestra travišča odličen prostor za raziskovanje. Suha travišča so najlepši pisani naravni vrtovi, ki nam jih ponuja narava, da se lahko po napornem delovnem dnevu ali tednu sprehodimo ali rekreiramo med njimi in se tako sprostimo. Ali se zavedamo, da so biotsko pestra travišča ponekod po Evropi in v svetu že taka redkost, da bi jih lahko tujcem ponudili kot turistično zanimivost na podeželju, planinski turizem ali fototurizem?

Izberi igralno karto in prični z igro.

Hrana s travišč

Učilnica v naravi

Sprostitev in rekreacija v naravi

Raziskovanje živali in rastlin na travniku

Zelišča

Opraševanje

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Travišče je površina, porasla s travami in različnimi cvetlicami.

Beseda travišče poleg travnikov pomeni tudi pašnike, travniške sadovnjake in gozdne jase.

Suha travišča uspevajo na prisojnih in toplih legah.

Za suha travišča je značilna plitka vrhnja plast zemlje, ki je revna s hranili.

Na njih rastejo travniški biseri – kukavičevke ali divje orhideje.

Za suha travišča je značilna velika pestrost rastlin in živali.

Sonja Škornik

Suha travišča

Kakšne barve so kukavičevke na sliki?

Kaj poleg trave raste na travnikih?

Naštej dva življenjska prostora, ki ju poleg travnika imenujemo travišče!

Na kakšnih legah uspevajo suha travišča? Navedi eno značilnost!

Navedi dve značilnosti zemlje, na kateri uspevajo suha travišča!

Kakšna je pestrost rastlin in živali suhih travišč?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Biotsko pestra travišča nekoč in danes

Biotsko pestra travišča so bila v Evropi nekoč zelo razširjena.

Vse strmine so bile skrbno pokošene in popasene.

S kmetijsko revolucijo v 20. stoletju se je površina biotsko pestrih travišč začela zmanjševati.

Večina suhih travišč na strminah izginja zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja.

Košnja in spravilo sena po strmih bregovih je zelo težko kmečko opravilo.

Mali in veliki traven sta stari slovenski imeni za mesec april in maj – takrat trava na travniku najbolj bujno raste.

Primož Glogovčan

Biotsko pestra travišča nekoč in danes

Ali je travnik na sliki pisan?

Ali je biotsko pestrih travišč danes še vedno tako veliko kot nekoč?

Kdaj se je površina biotsko pestrih travišč začela zmanjševati?

Zakaj izginjajo suha travišča? Navedi dva razloga!

Povej staro slovensko ime za mesec maj!

Zapoj ali zamrmraj melodijo ene ljudske pesmi o travniku. (Na primer: Travnički so že zeleni, rožc’e vse so razcvetene, pojd’mo le kosit, pojd’mo le kosit …)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Senožeti, lazi, košenice, planje

Biotsko pestra travišča so med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori v Evropi.

Travnike v hribovitem svetu, ki jih kosijo enkrat letno, imenujemo senožeti.

Zanje imajo domačini svoja lokalna poimenovanja.

V Halozah traviščem na strminah pravijo lazi.

Travišča sredi gozdnatih Gorjancev domačini imenujejo košenice.

Biotsko pestra travišča sredi gozdnatega Pohorja imenujejo planje.

Martin Vernik

Senožeti, lazi, košenice, planje

Ali so na sliki cvetoče rastline?

Ali so na sliki smreke?

Kaj so senožeti?

Kako traviščem na strminah pravijo v Halozah?

Kako domačini imenujejo travišča sredi gozdnatih Gorjancev?

Kako domačini imenujejo travišča sredi gozda na Pohorju?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Traviščem vračamo življenje

LIFE TO GRASSLANDS je projekt, za katerega je denar zagotovila Evropska unija, manjši delež pa tudi naša država.

S projektom želimo ohraniti del suhih travišč v Vzhodni Sloveniji.

Zgornja slika je razpoznavni znak projekta – logotip.

Vodilni partner projekta je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

V projekt so vključena 4 območja: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci.

Projekt poteka med leti 2015 in 2020.

Arhiv ZRSVN

Traviščem vračamo življenje

Koliko cvetlic in koliko metuljev je na znaku projekta?

Kaj želimo doseči s projektom?

Kaj je logotip?

Kdo je vodilni partner projekta?

Naštej tri projektna območja!

Kaj pomeni izraz v angleškem jeziku na sliki?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Nastanek travišč

Večino travišč pod gozdno mejo je s krčenjem gozda (s sekanjem, požiganjem) ustvaril človek.

Travišča pod gozdno mejo lahko ohrani le človek z rednim vzdrževanjem.

Travišča človek vzdržuje s košnjo ali s pašo.

Na njih pridobiva krmo za hrano živini.

Travišče je polnaravni ali antropogeni ekosistem.

Največ travišč je nastalo v starem veku, ko je človek izumil preprosto kmečko orodje.

Sebastjan Štruc

Nastanek travišč

Ali so na sliki podrti listavci?

Kako so nastala travišča pod gozdno mejo?

Na katera dva načina človek vzdržuje travišča?

Zakaj je človek ustvaril travišča?

Zakaj pravimo, da so travišča pod gozdno mejo antropogeni ekosistem?

Kdaj je nastalo največ travišč?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Suha travišča

Ogroženost biotsko pestrih travišč

Suha travišča so poleg mokrišč najbolj ogrožen življenjski prostor v Evropi.

Če travišč več let ne kosimo ali na njih ne pasemo živine, se zarastejo v gozd.

Travišč na strminah ne kosijo več, ker je delo težko.

Ekstenzivna paša je za vzdrževanje biotsko pestrih travišč zelo primerna, saj se živina na takih pašnikih pase krajši čas in tako ne popase vsega rastlinja.

Paša je intenzivna, če pasemo večje število živali na manjši površini, saj taka paša onemogoči rast ogroženih rastlin. Intenzivna paša uničuje biotsko pestra travišča.

Pohorska travišča in redke ptice ogrožata tudi turizem in rekreacija.

Primož Glogovčan

Ogroženost biotsko pestrih travišč

Ali kmetje vzdržujejo (kosijo) celo površino travnika na sliki?

Kakšno je delo na suhih travnikih na strminah?

Katera dva življenjska prostora sta v Evropi najbolj ogrožena?

Kaj se zgodi s travišči, če jih prenehajo kositi?

Kakšna paša je primerna za vzdrževanje biotsko pestrih travišč?

Kaj ogroža travišča na Pohorju?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Projektna območja so del omrežja Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje območij, namenjenih ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij, ki so ogroženi na območju Evropske unije.

Območja Natura 2000 pokrivajo 37 % površine Slovenije.

Številna območja Natura 2000 so za naravo dragocena prav zaradi ohranjenih biotsko pestrih travišč.

Območja Natura 2000 z dobro ohranjenimi travišči so: Haloze – vinorodne, Haloze – Boč – Donačka gora, Pohorje, Kum, Gorjanci – Radoha …

Arhiv ZRSVN

Projektna območja so del omrežja Natura 2000

Ali imamo v Sloveniji območja Natura 2000, ki so pomembna zaradi dobro ohranjenih suhih travišč?

Čemu je namenjeno omrežje Natura 2000?

Koliko odstotkov površine Slovenije je vključenih v omrežje Natura 2000?

Kaj je Natura 2000?

Naštej dve območji Natura 2000 z dobro ohranjenimi travišči!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Projektno območje Haloze

Haloze so gričevje v severovzhodnem delu Slovenije.

Zanje so značilni številni strmi griči, ki jih je težko obdelovati.

Delijo se na Vzhodne ali vinorodne Haloze in Zahodne ali gozdnate Haloze.

Haloze so v omrežje Natura 2000 vključene zaradi dobro ohranjenih travišč.

Strme travnike domačini imenujejo lazi.

Med ljudmi so Haloze bolj poznane po vinogradih in kvalitetnem vinu.

Monika Podgorelec

Projektno območje Haloze

V katerem delu Slovenije ležijo Haloze?

Kakšna pokrajina je značilna za Haloze?

Kako delimo Haloze?

Zakaj Vzhodne Haloze imenujemo tudi vinorodne Haloze?

Zakaj so Haloze vključene v omrežje Natura 2000?

Kako domačini v Halozah imenujejo strme travnike?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Projektno območje Pahorje

Pohorje je pogorje v severovzhodnem delu Slovenije.

Travišča na ovršju Pohorja, sredi prostranih gozdov, imenujemo planje.

Na pohorskih planjah se poleti pasejo krave.

S košnjo in pašo na traviščih skrbimo, da se ne zarastejo.

Na pohorskih planjah raste zdravilna rastlina arnika.

Cvetovi arnike, namočeni v žganje, so bili nekoč zdravilo za rane.

Simona Kaligarič

Projektno območje Pahorje

Ali so na sliki krave na paši?

V katerem delu Slovenije leži Pohorje?

Kako imenujemo obsežna travišča na Pohorju?

Kako na Pohorju preprečujejo zaraščanje travišč? Navedi oba načina!

Katera zdravilna rastlina raste na Pohorju?

Kateri del arnike so uporabljali za zdravilo?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Projektno območje Kum

Kumljansko leži v Posavskem hribovju med rekama Savo in Sopoto.

Najvišji vrh Kum s 1.220 metri nadmorske višine imenujejo tudi Zasavski Triglav.

Tukaj prevladuje kraški svet s številnimi vrtačami, jamami in strmimi pobočji.

Hrošč kumski brezokec je ime dobil prav po Kumu, saj živi izključno na tem območju.

Območje Kuma leži v Krajinskem parku Kum.

Celotno območje se nahaja v omrežju Natura 2000.

Primož Glogovčan

Projektno območje Kum

Kateri reki obdajata projektno območje Kum?

Kako še drugače imenujemo Kum?

Kako visok je najvišji vrh Kum?

Kako se imenuje hrošč, ki živi samo na Kumljanskem?

V katerem parku se nahaja območje Kuma?

Ali je projektno območje Kum del omrežja Natura 2000?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Projektno območje Gorjanci - Radoha

Gorjanci so hribovje na jugovzhodu Slovenije.

Območje porašča gozd, vmes pa se razprostirajo travišča.

Domačini jih imenujejo košenice, ker jih redno kosijo.

S košnjo travnikov skrbijo, da se ne zarastejo.

Na obrobju košenice na Miklavžu vsako leto pripravijo oglarsko kopo, s katero pridobijo oglje.

O Gorjancih je pisal tudi Janez Trdina v knjigi Bajke in povesti o Gorjancih.

Sonja Škornik

Projektno območje Gorjanci - Radoha

V katerem delu Slovenije ležijo Gorjanci?

Kako domačini imenujejo območja travišč na Gorjancih?

Zakaj domačini travišča na Gorjancih imenujejo košenice?

Zakaj je košnja travnikov tako pomembna?

Kaj pridobivajo v oglarskih kopah?

Kdo je napisal Bajke in povesti o Gorjancih?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Omrežje Natura 2000 in projekt Life to grasslands

Zavarovana območja

Z zavarovanjem biotsko pestrega območja omejimo negativen vpliv človeka na to območje.

Z upravljanjem zavarovanih območij skrbimo za ohranjanje narave.

Zavarovana območja obsegajo približno 13 % površine Slovenije.

Širša zavarovana območja so narodni parki, regijski parki in krajinski parki.

V Sloveniji imamo le en narodni park – Triglavski narodni park.

V Sloveniji imamo tudi tri regijske in 44 krajinskih parkov.

Arhiv ZRSVN

Zavarovana območja

Kako se imenuje edini slovenski narodni park?

Koliko krajinskih parkov imamo v Sloveniji?

Kolikšen del Slovenije pokrivajo zavarovana območja?

Naštej vsa širša zavarovana območja!

Kako omejimo negativen vpliv človeka na biotsko pestro območje?

Ali je v bližini glavnega mesta Slovenije zavarovano območje?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Kukavičevke ali divje orhideje

Tudi v Sloveniji rastejo divje orhideje ali kukavičevke.

Kukavičevke so značilne rastline biotsko pestrih travišč.

Da zrastejo iz majhnega semena potrebujejo pomoč glive, ki semenu dovaja hranila.

Največji in najlepši del cveta se imenuje medena ustna.

Kukavičevka mačje uho je prava "prevarantka" – samici žuželke podobna oblika cveta privabi samca, ki ga tako opraši.

Vse kukavičevke v Sloveniji so redke in zavarovane, zato jih ne smemo trgati.

Monika Podgorelec, Samo Jenčič, Monika Podgorelec

Kukavičevke ali divje orhideje

Ali pri nas v naravi rastejo divje orhideje?

Ali je seme kukavičevk veliko?

Na kakšnih travnikih rastejo kukavičevke?

Zakaj orhidej v naravi ne smemo trgati?

Kako se imenuje največji in najlepši del cveta kukavičevke?

Zakaj kukavičevki mačje uho pravimo, da je "prevarantka"?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Pokončna stoklasa in navadna migalica

Rastlini na sliki spadata v družino trav.

Navadna migalica in pokončna stoklasa sta značilni travi suhih travišč.

Majhni cvetovi trav neopaznih barv so združeni v socvetja, ki jim rečemo klasek.

Trave so zelo pomembna krma za živino.

Tudi žita, riž in koruzo, ki so pomemben vir hrane za človeka, uvrščamo med trave.

Trave prepoznamo po vitkem in votlem steblu s kolenci.

Monika Podgorelec

Pokončna stoklasa in navadna migalica

Povej ime ene trave na sliki!

Ali so cvetovi trav barviti?

Za kakšna travišča sta značilni migalica in pokončna stoklasa?

Kako imenujemo socvetje pri travah?

Naštej tri trave, ki so pomembne v prehrani človeka!

Navedi dve značilnosti po katerih prepoznamo trave!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Trava volk

Volk ni samo žival, ampak tudi rastlina.

Je trava, ki raste na kislih tleh z malo hranili.

Volka in druge trave uvrščamo med enokaličnice.

Volka in druge trave oprašuje veter, zato jim rečemo vetrocvetke.

Trava volk je značilna za travišča na projektnem območju Pohorje.

Če travo volk zapišemo z znanstvenim latinskim imenom Nardus stricta, zelo zanesljivo vemo, ali se pogovarjamo o rastlinski ali živalski vrsti.

Monika Podgorelec

Trava volk

Ali je na sliki trava volk?

Na kakšnih tleh raste trava volk?

V katero skupino spadajo trave – eno- ali dvokaličnice?

Kako se oprašujejo trave?

Kakšno ime za volka moramo uporabiti, da zanesljivo povemo, ali govorimo o rastlinski ali živalski vrsti?

Ali je Canis lupus žival ali rastlina? (Rešitev: Žival.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Arnika

Arnika je ogrožena rastlinska vrsta, uvrščena na Rdeči seznam.

Rdeči seznam je seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Arnika je ogrožena zaradi pretiranega nabiranja v preteklosti.

Arnika je v Sloveniji zavarovana vrsta.

Pripravke iz arnike v ljudski medicini uporabljajo za celjenje ran.

Na pohorskih planjah cveti junija in julija.

Nika Debeljak Šabec

Arnika

Kakšne barve je cvet arnike?

Ali je arnika v Sloveniji zavarovana vrsta?

Zakaj je arnika ogrožena?

Za kaj se uporabljajo pripravki iz arnike?

Kaj je Rdeči seznam?

Kdaj cveti arnika na pohorskih planjah?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Turška detelja

Turška detelja je sorodnica dobro poznanih "triperesnih" detelj.

Za razliko od plazeče in črne detelje njeni listi nimajo samo treh lističev.

Ker ima metuljast cvet, jo uvrščamo v družino rastlin metuljnic.

Plod se imenuje strok, enako kot pri njenih sorodnikih fižolu in grahu.

Je odlična krmna rastlina za živino, še posebej za konje.

Kmetje zanjo uporabljajo še drugo ime – esparzeta.

Monika Podgorelec

Turška detelja

Kakšne barve je turška detelja?

Ali so listi turške detelje podobni listom triperesnih detelj?

Zakaj turško deteljo uvrščamo med metuljnice?

Kako se imenuje plod turške detelje?

Za katere domače živali je turška detelja še posebej dobra krmna rastlina?

Kako kmetje še drugače imenujejo turško deteljo?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Rastline suhih in biotsko pestrih travišč

Klinčki ali divji nageljčki

Klinčke z drugim imenom imenujemo nageljčki.

Klinčki so značilne rastline ohranjenih suhih travišč.

Skoraj vsi naši klinčki so zavarovani, zato jih ne smemo trgati.

Iz divje rastočih vrst so vrtnarji skozi stoletja vzgojili veliko okrasnih sort.

Poimenovanje za klinček izvira iz grškega jezika in pomeni "božji cvet".

Rdeči nagelj je simbol delavskega ljudstva in se ga nosi ob prazniku dela.

Martin Vernik

Klinčki ali divji nageljčki

Koliko cvetov ima rastlina na sliki?

Kako imenujemo rastlino na sliki?

Za kakšna travišča so značilni klinčki?

Zakaj klinčkov v naravi ne smemo trgati?

Iz katerega jezika izhaja poimenovanje "božji cvet"?

Kaj simbolizira rdeči nagelj?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Veliki mravljiščar

Veliki mravljiščar je značilen metulj suhih travnikov.

Rastlini, s katerima se prehranjujejo gosenice velikega mravljiščarja sta materina dušica (timijan) in navadna dobra misel (origano).

Ime je dobil po mravljiščih, v katerih se razvijajo ličinke metuljev.

Razvoj metulja velikega mravljiščarja je vezan na materino dušico in mravlje.

Ličinko metulja imenujemo gosenica.

Je ogrožena in zavarovana vrsta, saj njegov življenjski prostor izginja.

Primož Glogovčan

Veliki mravljiščar

Kako imenujemo metulja na sliki?

Na kakšnih travnikih živi metulj veliki mravljiščar?

Po čem je metulj veliki mravljiščar dobil ime?

S katerimi rastlinami se prehranjujejo gosenice velikega mravljiščarja?

Kje se razvijajo ličinke metulja velikega mravljiščarja?

Zakaj je metulj veliki mravljiščar ogrožena vrsta?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Travniški postavnež

Metulji nastopajo tudi v otroških pesmicah.

Metulj travniški postavnež je ogrožen in zavarovan, saj njegov življenjski prostor izginja.

Izginjanje življenjskega prostora metuljev je posledica opuščanja rabe travnikov in zaraščanja ali intenzivne paše.

Metulj spada med žuželke, za katere je značilen razvoj, imenovan popolna preobrazba.

Stopnje v popolni preobrazbi žuželke so: jajčece, ličinka, buba in odrasla žival.

Metulji so pomembni opraševalci rastlin.

Dušan Klenovšek

Travniški postavnež

Kako imenujemo metulja na sliki?

Zapoj pesmico o metuljčku, vsaj eno kitico.

Zakaj je metulj travniški postavnež pri nas ogrožena vrsta?

Kakšna preobrazba je značilna za metulje?

Naštej vse stopnje v popolni preobrazbi metulja.

Kakšna je vloga metuljev v naravi?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Kobilice poljski murn

Murni spadajo med kobilice.

V Sloveniji živi vsaj 157 vrst kobilic.

Kobilice so žuželke z nepopolno preobrazbo, ki ne vključuje stopnje bube.

Ličinke murna so podobne odrasli živali.

Levitev je proces, pri katerem žival odstrani pretesno vrhnjo plast kože.

Oglašanje murnov napačno imenujemo "čričkanje".

Monika Podgorelec

Kobilice poljski murn

Ali murni "čričkajo"?

Kako se imenuje žival na sliki?

Ali so si ličinke murnov in odrasle živali podobne?

Kakšna preobrazba je značilna za kobilice?

Kaj je levitev?

Ugani žival: "Ko skočiš v travico za njo, za dolgo zgrabiš jo nogo. Krpan drugačno je imel – na ramo si jo je nadel." Vera Albreht (Rešitev: Kobilica.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Čebele in čebelnjak

Kranjska sivka je slovenska domača pasma medonosne čebele.

Čebeljo družino sestavljajo matica, delavke in troti.

Čebelnjak je "hiška" s panji.

V enem panju živi ena čebelja družina, ki šteje od 30.000 do 60.000 čebel.

Staro ime za med je strd, označuje pa njegovo lastnost, da kristalizira – se strdi.

Poleg čebel so pomembni opraševalci tudi druge žuželke: čmrlji, metulji, hrošči in muhe.

Ljudmila Strahovnik, Monika Podgorelec

Čebele in čebelnjak

Kaj je "hiška" na sliki?

Kako imenujemo slovensko pasmo medonosne čebele?

Kakšne barve je kranjska sivka? (Rešitev: Sive in črne barve.)

Kaj je čebelnjak?

Kdo sestavlja čebeljo družino?

Naštej tri najpomembnejše opraševalce rastlin!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Rjavi srakoper

Ptica na sliki je samec, samica je v celoti rjavkaste barve.

Rjavi srakoper živi na travnikih in pašnikih z grmi in drevesi.

Pogosto opreza z vrha grma, plota ali električnega daljnovoda.

Hrani se z velikimi žuželkami, kuščarji, mišmi.

V hladnem delu leta se odseli v Afriko.

Zaradi črne "maske" čez oči mu šaljivo pravimo ptičji "Zorro".

Vilibald Marič

Rjavi srakoper

V katero skupino živali spada žival na sliki?

Kakšne barve je žival na sliki?

Kako se imenuje žival na sliki?

Kje pogosto vidimo sedeti rjavega srakoperja?

Naštej dve živali s katerimi se hrani rjavi srakoper!

Kako šaljivo pravimo rjavemu srakoperju in zakaj?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Živali suhih travišč

Vijeglavka

Vijeglavka živi v travniških sadovnjakih.

Gnezdi v drevesnih duplih.

Perje vijeglavke je varovalne barve.

Kot vse ptice tudi vijeglavke spadajo v skupino vretenčarjev.

Je naša edina žolna, ki prezimuje v Afriki.

Ime je dobila po nenavadnem zvijanju vrata in obračanjem glave v nevarnosti.

Andrej Hudoklin

Vijeglavka

Kako se imenuje žival na sliki?

Kje gnezdi vijeglavka?

V katero večjo skupino živali uvrščamo ptice?

Zakaj je dobila ime vijeglavka?

Navedi dve značilni lastnosti ptic!

Kaj je varovalna barva živali? (Rešitev: Je barva živali, ki se ujema z barvo okolice.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Visokodebelni travniški sadovnjak sestavlja skupina visokih sadnih dreves na travniku.

So zakladnica starih domačih sort sadja.

V njih kosijo travo za seno ali pasejo živino.

So pomemben življenjski prostor za številne rastline in živali.

S koreninskim sistemom preprečujejo odnašanje prsti (erozija) na strmih travnikih.

So značilnost slovenskega podeželja.

Monika Podgorelec

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Naštej nekaj vrst sadja!

Koliko debel sadnih dreves je v sadovnjaku na sliki?

Kakšna drevesa so značilna za travniški sadovnjak?

Zakaj so pomembni visokodebelni travniški sadovnjaki?

Zakaj sadno drevje preprečuje erozijo na strmih travnikih?

Pojasni, kaj pomeni pregovor: "Jabolko ne pade daleč od drevesa."! (Rešitev: Otrok je podoben staršem; je tak, kot starši.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Stare sadne sorte

Stare sadne sorte so gojili že naši predniki.

Sajenje sadnih dreves je spodbujala že cesarica Marija Terezija.

Stare sorte jabolk so: bobovec, krivopecelj, štajerski mošancelj, carjevič, kanadka, beličnik, zlata parmena in mnoge druge.

Stare sorte hrušk so: junijska lepotica, viljamovka, avranška, pastorjeva, fetelova, klapova.

Poleg jabolk in hrušk v visokodebelnih travniških sadovnjakih najdemo še stare sorte sliv, češenj in orehov.

Monika Podgorelec

Stare sadne sorte

Ali so na sliki tudi hruške?

Katera štiri sadna drevesa rastejo v sadovnjakih?

Naštej dve vrsti starih sort jabolk!

Naštej dve vrsti starih sort hrušk!

Za katero sorto jabolka bi lahko rekli, da je CARskega okusa?

Pojasni ljudski rek: "Saj nisem s hruške padel!" (Rešitev: Saj nisem tako neizkušen, naiven.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Hoteli za žuželke

Hoteli za žuželke žuželkam nudijo dom.

Hotele za žuželke naselijo divje čebele, čmrlji, pikapolonice, tenčičarice ...

Zgrajeni so iz naravnih materialov, kot so trstičje, veje, deske, slama, storži …

Zgradimo jih lahko sami.

Postavimo jih v bližino vrta, njive ali sadovnjaka za učinkovitejše opraševanje rastlin.

V Sloveniji živi okoli 560 vrst divjih čebel.

Monika Podgorelec

Hoteli za žuželke

Katera skupina živali živi v hiški na sliki?

Ali so žuželke v hotelu na sliki na počitnicah?

Naštej tri naravne materiale iz katerih lahko zgradimo hotel za žuželke!

Kam lahko postavimo hotel za žuželke? Naštej dve mesti!

Naštej tri živali, ki živijo v hotelu za žuželke!

Koliko vrst divjih čebel živi v Sloveniji?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Duplarji

Ptice, ki gnezdijo v duplih, imenujemo duplarji.

Njihov dom so tudi dupla v drevesih visokodebelnih travniških sadovnjakov.

V njih gnezdijo vijeglavke, zelene žolne, smrdokavre, pogorelčki, veliki skoviki, škorci, velike sinice, sivi muharji ...

Zaradi krčenja življenjskega prostora in pomanjkanja hrane so nekateri duplarji vedno redkejši in ogroženi.

Med najbolj ogroženimi sta smrdokavra in veliki skovik.

Duplarjem lahko pomagamo z namestitvijo gnezdilnic.

Monika Podgorelec, Tomaž Mihelič

Duplarji

Kdo je naredil luknjo v drevo?

Kdo so duplarji?

Naštej tri duplarje, ki gnezdijo v visokodebelnih travniških sadovnjakih!

Zakaj so duplarji ogroženi? Navedi en razlog!

Kako lahko pomagamo duplarjem?

Duplarji so doma tudi v gozdu. Imenuj vsaj enega! (Rešitev: vse vrste detlov, črna žolna, pivka, brglez, vse vrste sinic, golob duplar.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Netopirji

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, kar predstavlja tretjino vseh sesalcev.

Netopirji poleg jam in podstrešij naseljujejo tudi dupla dreves.

Za razliko od ptic netopirji ne gradijo gnezd.

Netopirji so edini leteči sesalci.

Letajo s prhutmi – prilagojenimi sprednjimi okončinami.

So nočno aktivne živali, ki žuželke lovijo s pomočjo eholokacije.

Monika Podgorelec

Netopirji

Ali ima netopir na sliki oči?

Koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji?

Kje živijo netopirji?

Ali netopirji gradijo gnezda?

S čim letajo netopirji?

Kako netopirji lovijo svoj plen?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Visokodebelni travniški sadovnjaki

Opravila v visokodebelnih travniških sadovnjakih

Drevesa v visokodebelnem travniškem sadovnjaku obrezujemo le po potrebi, ne vsako leto.

Obrezujemo jih pozimi ali zgodaj spomladi.

Nekaj suhih odmrlih vej, posebej tistih z dupli, ohranimo za ptice in netopirje.

Stare sadne sorte so odporne proti škodljivcem, zato jih ni treba škropiti.

Če starejša drevesa zajeda rastlina bela omela, jo je treba odstraniti.

Travišče v travniškem sadovnjaku kosimo ali pasemo.

Če visokodebelnih travniških sadovnjakov ne bomo vzdrževali, bodo z njimi izginile tudi živali, ki v njih živijo.

Ljudmila Strahovnik

Opravila v visokodebelnih travniških sadovnjakih

Kaj dela gospod na sliki?

Kdaj obrezujemo sadna drevesa v visokodebelnih travniških sadovnjakih?

Za kateri dve skupini živali je dobro ohranjati drevesna dupla?

Kako se imenuje rastlina, ki zajeda starejša sadna drevesa?

Zakaj starih sadnih sort ni potrebno škropiti?

Zakaj je treba visokodebelne travniške sadovnjake vzdrževati?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Košnja nekoč

V časih so kmetje travnike kosili z ročno koso, zato je košnja trajala več dni.

Košnja travnika je bila včasih za kmetijo velik družabni dogodek.

Pri košnji in spravilu sena je sodelovala vsa družina s sorodniki in sosedi.

Prvo košnjo so opravili v juniju.

Kosili so šele takrat, ko so rastline že razvile in odvrgle seme.

Slovenski pregovor pravi: "Kak’ se koscu streže, tak’ mu kosa reže."

Boris Kuhar (Fototeka Slovenskega etnografskega Muzeja)

Košnja nekoč

Koliko ljudi je na sliki?

Kaj držijo v rokah ljudje na sliki?

Kdo vse je včasih sodeloval pri košnji?

Kdaj so kmetje včasih opravili prvo košnjo?

Zakaj je pomembno, da se trava kosi takrat, ko že razvije in odvrže seme?

Kaj pomeni slovenski pregovor: "Kak’ se koscu streže, tak’ mu kosa reže?"

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Košnja danes

Kmetje danes kosijo s traktorji in motornimi kosilnicami, zato košnja poteka hitro.

Danes košnja ni več velik družabni dogodek, pri njej sodeluje le nekaj ljudi.

Prvo košnjo danes v nižinah ponekod opravijo že v maju.

Košnja se pogosto opravi, še preden rastline razvijejo in odvržejo seme.

Tudi strmine danes večinoma kosijo strojno z gorskimi kosilnicami, le redko še s koso.

Strojne košnje se morajo kosci lotiti tako, da se živali, kot so ptice ali divjad, lahko pravočasno umaknejo na dele travišč, ki jih pustimo nepokošene. Ne kosimo v krogu, saj živali ostanejo ujete v sredini kroga.

Monika Podgorelec

Košnja danes

S čim kosijo kosci na sliki?

Ali je košnja danes velik družabni dogodek?

Kdaj danes kmetje v nižinah že začenjajo s prvo košnjo?

Zakaj je pomembno, da se trava kosi takrat, ko že razvije in odvrže seme?

Kako danes kmetje kosijo strmine?

Kako prilagodimo strojno košnjo živalim, ki živijo na travniku?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Spravilo sena

Kmetje seno spravljajo za zimsko krmo domačim živalim.

Pokošeno travo obračajo in sušijo ter jo, ko je popolnoma suha, odpeljejo domov.

Včasih so seno vozili domov z vozom lojtrnikom, ki ga je vlekla živina, danes spravilo sena opravijo s traktorjem in prikolico.

Seno mora biti shranjeno na suhem, običajno v skednju.

Seno so včasih na travnikih zlagali v kopice, danes pa ga shranjujejo tudi v obliki bal.

Danes pokošene trave pogosto ne sušijo, ampak jo mokro shranijo v plastične bale. Pri tem pomorijo večino žuželk, ki živijo na travniku.

Boris Kuhar (Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja)

Spravilo sena

Kaj prikazuje slika?

Kdaj lahko kmetje pokošeno in sušeno travo odpeljejo domov?

Zakaj kmetje kosijo in spravljajo seno s travnika?

Na kakšen način so kmetje včasih vozili seno s travnika?

Zakaj se voz za spravilo sena imenuje lojtrnik?

Na kakšen način so kmetje včasih shranili seno kar na travniku?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Pripomočki za košnjo - nekoč in danes

Včasih so kmetje travnike kosili z ročno koso.

Pred začetkom košnje so kose sklepali in nabrusili.

Za brušenje kose so uporabljali oslo ali brusni kamen.

Danes travnike kosijo strojno s traktorji ali gorskimi kosilnicami.

Zaradi pomoči strojev je košnja lažja in hitrejša.

Posušena trava prve košnje se imenuje seno, druge košnje pa otava.

Monika Podgorelec

Pripomočki za košnjo - nekoč in danes

Kako se imenuje pripomoček s katerim so včasih kosili travnike?

Kaj so kosci pred košnjo morali narediti s koso?

S čim se brusi kosa?

S čim kmetje kosijo travnike danes? Navedi oba načina!

Kako se imenuje posušena trava prve košnje?

Kako se imenuje posušena trava druge košnje?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Košnja na tradicionalen način je danes kulturno - zabavni dogodek

Košnja travnika in spravilo sena je bila včasih za kmetijo velik družabni dogodek.

Košnjo travnika s koso danes imenujemo košnja na tradicionalni način.

Danes se košnjo na tradicionalni način izvaja le še ponekod, kot kulturno-zabavni dogodek.

Na ta način se ohranjata izročilo in dediščina slovenskega podeželja.

Košnjo na tradicionalni način lahko vsako leto v začetku avgusta doživiš tudi na Rogli.

Grabljíce so ženske, ki za kosci grabijo in spravljajo seno.

Sebastjan Štruc

Košnja na tradicionalen način je danes kulturno - zabavni dogodek

Ali na sliki kosi otrok?

Ali ženske na sliki kosijo travo?

Kako danes imenujemo košnjo travnika s koso?

Kdaj lahko na Rogli doživiš košnjo na tradicionalni način?

Kdo so grabljice?

Kako ohranjamo izročilo in dediščino slovenskega podeželja?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Kmečka opravila na travniku nekoč in danes

Vzdrževanje kulturne krajine

Ohranjanje travnikov s košnjo ali pašo prispeva k ohranjanju biotske pestrosti podeželja in naše kulturne krajine.

Z vsakoletno košnjo travnikov preprečujemo, da bi se ti zarasli v gozd.

Pestrost travišč lahko ohranimo tudi z zmerno pašo. Pašnik predelimo z ogrado ali električnim pastirjem na manjše dele in živine ne pasemo na enem mestu dalj časa, da se travnik lahko obnovi.

Travnike v hribovitem svetu, košene enkrat letno, imenujemo senožeti ali lazi.

Pokošena trava je krma za govedo. Brez trave ni mleka in sira!

Biotsko pestrost travnikov povečujejo mejice, visokodebelna sadna in osamela drevesa.

Mateja Nose Marolt

Vzdrževanje kulturne krajine

Kakšne barve je mleko črnih krav?

Kako se imenuje posoda na sliki?

Kako imenujemo travnike v hribovitem svetu, ki se jih kosi enkrat letno? Navedi eno poimenovanje!

Čemu služi pokošena trava?

Kako ohranjamo travišča? Navedi oba načina!

Kaj povečuje biotsko pestrost travnikov?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Pašnik je travnata površina, kjer se pase živina.

Paša je naravni način prehranjevanja prežvekovalcev.

Govedo, koze, ovce in osli z zmerno (ekstenzivno) pašo pomagajo pri ohranjanju suhih travišč.

Če je na pašniku preveč živali ali te tam ostanejo predolgo časa (intenzivna paša), se travišče zelo spremeni in nastanejo gole površine.

S pašnikov običajno izginejo nekatere vrste kukavičevk.

Nekatere rastline se s trni ali strupenim mlečkom zaščitijo pred objedanjem pašne živine.

Monika Podgorelec

Paša in pašnik

Koliko živali je na sliki?

Katere živali so na sliki?

Kaj je pašnik?

S kakšno pašo lahko govedo, koze, ovce in osli pomagajo pri ohranjanju suhih travišč?

Ali so kukavičevke na pašnikih običajne?

Zakaj živali nekaterih rastlin ne popasejo?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Govedo

Govedo uvrščamo med prežvekovalce.

Prežvekovalci imajo večdelni želodec.

Rastlinojedcem celulozo v prebavilih pomagajo razgrajevati enocelični organizmi.

Mladič krave se imenuje tele ali teliček.

Za kmečka dela so včasih uporabljali vole – kastrirane samce goveda.

Za pašo na strminah so primerne manjše pasme goveda, na primer cike.

Monika Podgorelec

Govedo

Je govedo na sliki lisasto ali črtasto?

Kako se imenuje kravji mladič?

Kam glede na tip prehranjevanja uvrščamo govedo?

Kakšen želodec imajo prežvekovalci?

Kako rastlinojedci prebavijo celulozo?

Ugani, kaj je to: "Štirje stebri, debel sod, štirje mlečni vrelci spod."! (Črtomir Šinkovec) (Rešitev: Krava.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Drobnica

Skupno ime za ovce in koze je drobnica.

Koze rade pasejo poganjke grmov in dreves, zato so primerne za "čiščenje" zaraščenih površin.

Ovce nam dajejo volno.

Ovčji mladič se imenuje jagnje.

Prebavni trakt prežvekovalcev je veliko daljši kot prebavni trakt mesojedcev.

V Halozah vsako leto priredijo praznik "Kozje-ovčji bal".

Ljudmila Strahovnik

Drobnica

Ali je na sliki pastir?

Kaj je jagnje?

Kakšno je skupno ime za ovce in koze?

Kaj rade pasejo koze?

Ali je prebavni trakt mesojedcev daljši od prebavnega trakta rastlinojedcev?

Reši uganko: "Blebetaje gre s planine, ki jo bo pobelil sneg, volno dá nam sredi zime, ker popasla je ves breg." (Ivan Cimerman) (Rešitev: Ovca.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Slovenske avtohtone pasme

Slovenska avtohtona pasma je tista pasma domačih živali, ki je nastala na območju Slovenije.

Na sliki je slovenska avtohtona pasma goveda, ki se imenuje cikasto govedo ali cika.

Cikasto govedo je značilne rdeče-rjave barve z značilno belo liso preko celega hrbta.

Ker je manjše rasti, je primerno za pašo na strminah.

Ena od slovenskih avtohtonih pasem ovc je jezerskosolčavska ovca.

Ena od slovenskih avtohtonih pasem koz je drežniška koza.

Monika Podgorelec

Slovenske avtohtone pasme

Ali ima žival na sliki rogove?

Kateri dve barvi sta značilni za kravo

Kakšne barve so značilne za kravo ciko?

Zakaj je cikasto govedo primerno za pašo na strminah?

Naštej dve slovenski avtohtoni pasmi drobnice!

Kako govedo, ovce in koze pomagajo pri ohranjanju travišč? (Rešitev: s pašo – zmerno, ekstenzivno, pozno poletno).

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Pastirji

Pastir je oseba, ki pase in čuva živino.

Živino so na pašnikih včasih pasli otroci.

Čas so si krajšali s petjem pastirskih pesmi in igranjem pastirskih iger.

Danes se živina pase na pašniku ograjenem z električnim pastirjem.

Električni pastir je žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok.

Pastirje je v svojih delih Pastirci, Grivarjevi otroci in Peter Klepec opisoval tudi naš pisatelj France Bevk.

Samo Jenčič

Pastirji

Kdo je pastir?

Kako so si nekoč pastirji krajšali čas na paši?

Zakaj je električni pastir nevaren?

Kateri slovenski pisatelj je opisoval življenje pastirjev?

Imenuj televizijskega junaka – pastirja? (Rešitev: Kekec.)

V zraku na pašniku včasih lahko srečaš še leteče pastirje. Kako se imenujejo? (Rešitev: Kačji pastirji.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Paša in pašnik

Pastirske igre

Včasih so se otroci igrali na pašnikih, ko so pasli živino.

Paša je bila nekoč vsakodnevno opravilo otrok.

Igrače so si naredili sami iz lesa, slame, cunj, kamna, pečk ali vrvic.

Med pašo so se šli pastirske igre: Ti loviš, Mačke in miši, Ali je kaj trden most, Škarjice brusit …

Mnogokrat so med igro pozabili na živino, ki jim je pobegnila na njivo ali v sadovnjak in naredila škodo.

Najbolj znan pastir iz slovenskega mladinskega filma je Kekec.

Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, Zbirka filmov AS 1086

Pastirske igre

Kaj ima v roki pastir na sliki?

Kje in kdaj so se včasih igrali otroci?

Naštej tri stvari iz katerih so si otroci pastirji včasih izdelovali igrače!

Imenuj dve pastirski igri!

Kaj se je zgodilo, če so pastirji pozabili na živino?

Kekec je iz filma dobro znan slovenski pastir. Zapoj njegovo pesem! (Rešitev: "Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh …")

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

Mleko in mlečni izdelki

Mleko nam poleg krav dajejo tudi koze, ovce, kobile in oslice.

Mleko je sestavljeno iz vode, maščobe, mlečnega sladkorja, beljakovin in mineralnih soli ter vitaminov.

Iz mleka izdelujemo številne mlečne izdelke.

Najbolj znani mlečni izdelki so: jogurt, smetana, maslo, skuta in sir.

Probiotični mlečni izdelki nam pomagajo uravnavati prebavo.

Mleko in mlečni izdelki so vir kalcija, ki je pomemben gradnik našega telesa, predvsem kosti.

Monika Podgorelec

Mleko in mlečni izdelki

Naštej 4 živali, ki nam dajejo mleko!

Kateri mlečni izdelek je na policah na sliki?

Naštej vsaj tri mlečne izdelke!

Ali je v mleku sladkor? (Rešitev: Da, mlečni sladkor.)

Zakaj je dobro uživati mleko in mlečne izdelke?

Dokončaj stavek: Eko, eko, eko, krava pije ______! (Rešitev: vodo!)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

Meso in mesni izdelki

Meso živali, ki se prosto pasejo na traviščih, je prvovrstne kakovosti.

Meso je pomemben vir beljakovin v naši prehrani.

Mesni izdelki so klobase, suhe salame, paštete, zrezki, šunka, slanina, hrenovke ...

Nekoč, ko niso imeli hladilnikov, so meso zalili z maščobo, da je zdržalo več tednov.

Drugi načini konzerviranja mesa so bili soljenje, dimljenje in sušenje na zraku.

Značilne mesne dobrote s kmetij so bunka, meso iz tünke in polnjen želodec.

Arhiv KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj

Meso in mesni izdelki

Kaj je na sliki? (Rešitev: Salame.)

Kaj nam dajejo živali, ki se pasejo na pašnikih?

Kakšne kakovosti je meso živali, ki se pasejo?

Naštej vsaj tri mesne izdelke!

Naštej dva načina konzerviranja mesa nekoč, ko niso imeli hladilnikov!

Naštej dve značilni mesni dobroti s kmetij!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

Sadni izdelki iz sadja visokodebelnih travniških sadovnjakov

Stare in avtohtone sorte sadja najdemo v visokodebelnih travniških sadovnjakih.

To sadje vsebuje več rudnin in vitaminov kot sadje iz trgovin.

Nekoč so se otroci namesto z bonboni sladkali s suhimi slivami in jabolčnimi krhlji.

Iz jabolk in hrušk lahko naredimo odličen sadni sok.

Iz jabolk slabše kakovosti izdelujemo jabolčni kis.

Domači jabolčni kis pripravimo tako, da očiščena jabolka narežemo in namočimo v posodi z vodo. Ko zavre in se skisa, nastane kis.

Monika Podgorelec

Sadni izdelki iz sadja visokodebelnih travniških sadovnjakov

Kaj je na sliki?

Kaj pomeni rek: "Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran!"? (Rešitev: Če vsak dan poješ eno jabolko, pozitivno prispevaš k svojemu zdravju).

Kaj lahko pridelamo iz jabolk? Naštej tri pridelke!

S čim so se otroci namesto z bonboni sladkali nekoč? Navedi en primer!

Zakaj je sadje iz visokodebelnih travniških sadovnjakov boljše od sadja iz trgovine?

Opiši postopek izdelave jabolčnega kisa!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

Zelišča in zeliščni izdelki

Zelišča suhih travišč so uporabna v kuhinji, kozmetiki in zdravstvu.

Iz zelišč pripravljamo čaje, tinkture, sokove, sirupe, pripravke, mazila, kopeli, obkladke …

Zelišča so lahko aromatična, dišavna, začimbna, zdravilna pa tudi strupena.

Če nismo prepričani, da gre za pravo rastlino, je ne nabiramo in ne uporabljamo!

Kumina pomaga blažiti napenjanje in vetrove.

Na suhih traviščih raste tudi dobra misel ali origano, začimbnica za pico.

Ljudmila Strahovnik

Zelišča in zeliščni izdelki

Katero zelišče je na sliki?

Kdaj uporabimo zelišče na sliki?

Ali so zelišča lahko strupena?

Kaj lahko pripravimo iz zelišč?

Kako se imenuje začimba za pico?

V filmih o Kekcu sta dva zeliščarja rekla: "Za vsako bolezen rož`ca raste!". Povej ime tega zeliščarja ali te zeliščarke iz filmov o Kekcu! (Rešitev: Kosobrin ali Pehta.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

Med in čebelji pridelki

Čebele proizvajajo šest različnih pridelkov: med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup.

Čebelji pik je za alergike nevaren, čebelji strup pa se lahko uporablja kot zdravilo.

Vsi čebelji pridelki so koristni za zdravje.

Čebele proizvajajo med iz cvetličnega nektarja ali medičine.

Med je zelo uporaben za pripravo hrane, sladic, peciva in medenih pijač.

Med kristalizira, se strjuje, zato ga imenujemo tudi strd.

Sandra Zvonar

Med in čebelji pridelki

Zakaj je na sliki tudi kruh?

Naštej vsaj tri čebelje pridelke!

Ali so prav vsi čebelji pridelki koristni za zdravje?

Iz česa čebele proizvajajo med?

Naštej tri primere uporabe medu!

Kako še z drugo besedo imenujemo med?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

S travišč na mizo

Volna in volneni izdelki

Volna je dragocen naravni material za oblačila.

Najbolj znana vrsta volne je ovčja volna.

Največ volne, kar 25 %, pridelajo v Avstraliji.

Volna je dober toplotni izolator, zato so volnena oblačila topla.

Oprano in osušeno volno prečešejo s posebnimi krtačami, potem pa jo predice na kolovratih spredejo v nit.

Kolovrat je lesena priprava za ročno predenje niti.

Arhiv PRJ Halo

Volna in volneni izdelki

Ali so na sliki volnene nogavice?

Katera vrsta volne je najbolj poznana?

Kje na svetu pridelajo največ volne?

Zakaj so volneni izdelki topli?

Kako se imenuje lesena priprava za ročno predenje niti?

Opiši, kako nastane klobčič volne!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Suha travišča so med najbolj raznovrstnimi življenjskimi okolji na svetu.

Na 1 m2 suhega travišča lahko živi zelo veliko (tudi do 80) različnih vrst rastlin in živali.

Biotsko pestrost ali biotsko raznovrstnost s tujko imenujemo biodiverziteta.

Biotska pestrost je raznolikost živih bitij in njihovih življenjskih okolij.

Biotska pestrost je temelj za delovanje ekosistemov, s tem pa tudi temelj za človekovo preživetje (na primer hrana).

Ljudska modrost iz Haloz pravi: "Klobuk brežnega sena je za koš ravninskega."

Primož Glogovčan

Biotska pestrost travišč

Naštej tri barve cvetov cvetlic na sliki!

Ali je biotska pestrost suhih travišč majhna?

Koliko različnih vrst rastlin in živali lahko živi na 1 m2 suhega travišča?

Ali je biotska pestrost pomembna za preživetje človeka?

Kako s tujko imenujemo biotsko pestrost?

Pojasni, kaj pomeni ljudska modrost iz Haloz: "Klobuk brežnega sena je za koš ravninskega."! (Rešitev: En klobuk sena iz biotsko pestrih travišč iz strmih bregov je po kvaliteti krme za živino vreden toliko kot en koš sena iz nižiskih intenzivno gojenih travnikov, kjer je pestost rastlin majhna.)

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Preprosti načini ugotavljanja biotske pestrosti

Vrstno bogata travišča so v času cvetenja barvno pisana.

Najbolj preprost način za ugotavljanje pestrosti je barvitost travišča – več je raznobarvnih rastlin, bolj pestro je travišče.

Biotsko pestrost dveh različnih travišč primerjamo tako, da preštejemo in primerjamo število rastlinskih vrst na površinah enake velikosti.

Določevalni ključi so pripomočki za prepoznavanje rastlinskih in živalskih vrst.

Biotska pestrost se kaže na treh ravneh: kot pestrost znotraj vrste, kot številčnost vrst in kot raznovrstnost življenjskih okolij.

Pokazatelji biotske pestrosti suhih travišč so mejice, posamezna drevesa, travniški sadovnjaki, nepokošeni pasovi travnikov.

Monika Podgorelec (zgoraj), Sonja Škornik (spodaj)

Preprosti načini ugotavljanja biotske pestrosti

Na kateri sliki je travnik bolj pisan, zgornji ali spodnji?

Na kateri sliki je travnik z večjo biotsko pestrostjo, zgornji ali spodnji?

Kako se imenuje pripomoček za določanje rastlinskih in živalskih vrst?

Ali sadna drevesa na traviščih zmanjšujejo biotsko pestrost?

Na kakšen način lahko poleg opazovanja barv še primerjamo biotsko pestrost dveh travnikov?

Naštej tri ravni biotske pestrosti!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Ogrožene in zavarovane vrste

Slika prikazuje znak mednarodnega Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave.

Rdeči seznam je seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Tudi v Sloveniji imamo pripravljen Rdeči seznam.

Kot ogrožene vrste so opredeljene tiste, katerih številčnost se zmanjšuje ali se zmanjšuje njihov življenjski prostor in so zato v nevarnosti, da izginejo.

Najbolj ogrožene rastlinske ali živalske vrste ter njihov življenjski prostor zavarujemo, da agotovimo njihov obstoj tudi v prihodnje.

Zavarovane rastline biotsko pestrih travišč so arnika, kukavičevke in klinčki ali nageljčki.

Ogrožene in zavarovane vrste

Ali je na sliki živalska sled?

Ali drži, da so v Rdečem seznamu navedene vse rastline in živali rdeče barve?

Kaj je Rdeči seznam?

Katere vrste rastlin in živali so prepoznane kot ogrožene?

Naštej vsaj dve rastlini biotsko pestrih travišč, ki sta zavarovani v Sloveniji!

Zakaj najbolj ogrožene vrste zavarujemo?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Travišče je polnaravni ekosistem

Travišča pod gozdno mejo so polnaravni ekosistemi.

Obstoj takšnih travišč je odvisen od človekove dejavnosti (košnje ali paše).

Če obdelovanje travišč opustimo, se ta kmalu zarastejo in spremenijo v gozd. Ta pojav imenujemo sukcesija.

Travišče kot ekosistem je preplet združbe različnih vrst rastlin in živali z neživimi dejavniki in njihovega življenjskega prostora.

Travniške rastline in živali so med seboj povezane v prehranjevalne splete.

Travniške živali in rastline so v zadnjih desetletjih ogrožene, ker zaradi opuščanja rabe travišč ali prekomerne paše izgubljajo svoj življenjski prostor.

Monika Podgorelec

Travišče je polnaravni ekosistem

Ali je na sliki tudi sadno drevje?

Kaj se zgodi s travnikom na sliki, če ga človek preneha kositi?

Zakaj pravimo, da so travišča polnaravni ekosistemi?

Zakaj so mnoge travniške rastline in živali v zadnjih desetletjih ogrožane?

Predstavi en primer prehranjevalne verige na travniku! (Rešitev: preprost primer: rastline – kobilice – ptice.)

Kako strokovnjaki imenujejo pojav, ko se travnik pod gozdno mejo zaradi opustitve človekovega delovanja spremeni v gozd?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Vplivi človeka na travišča in naravo

Večino travišč v Sloveniji je v preteklih stoletjih ustvaril človek.

Razvoj kmetijstva je povzročil nastanek travnikov in sadovnjakov, ki so danes ekološko pomembni zaradi svoje biotske pestrosti.

Za njihov nadaljnji obstoj je potrebno delovanje človeka.

Površine biotsko pestrih travišč se zmanjšujejo predvsem zaradi zaraščanja, prekomerne paše in gnojenja ter pogostih košenj.

S košnjo travnika enkrat na leto preprečujemo njegovo zaraščanje.

S pogosto košnjo preprečujemo rastlinam, da bi razvile seme in s tem zasejale travnik za naslednje leto.

Majda Rupar (Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja)

Vplivi človeka na travišča in naravo

Kaj delajo ljudje na travniku?

Kdo je ustvaril večino travišč v Sloveniji?

Navedi dva razloga zmanjševanja površine biotsko pestrih travišč?

Kaj je nujno potrebno za nadaljnji obstoj travišč?

Kako preprečimo zaraščanje travnika?

Zakaj je biotska pestrost pogosto košenega travišča majhna?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Biotska pestrost travišč

Zavarovana območja in pomen ohranjanja biotske pestrosti

Zavarovana območja so eden od ukrepov ohranjanja biotske pestrosti.

Območja ohranjene narave zavarujemo, da ohranimo naravne pojave in biotsko pestrost pred škodljivimi vplivi človeka za naše zanamce.

V zavarovanem območju veljajo varstveni režimi, ki določajo prepovedane posege in aktivnosti, ki bi ogrozili redke naravne pojave in ogrožene rastline, živali in njihovo življenjsko okolje.

Pestrost organizmov ohranja ravnovesje zdravega okolja in človeku zagotavlja različne dobrine: pitno vodo, rodovitno prst, čist zrak, hrano …

Biotsko pestrost najlažje spoznavamo z obiskom zavarovanih območjih narave, kjer lahko naravo doživimo in jo opazujemo.

Arhiv ZRSVN

Zavarovana območja in pomen ohranjanja biotske pestrosti

Kaj prikazuje slika?

Ali je v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije kakšno zavarovano območje?

Zakaj nekatera območja narave zavarujemo?

Kje so določeni prepovedani posegi in aktivnosti v zavarovanem območju, ki bi lahko ogrozili redke naravne pojave in ogrožene rastline, živali in njihovo življenjsko okolje? (Rešitev: V varstvenih režimih.)

Naštej tri dobrine, ki jih človeku, ki je del narave, zagotavlja biotska pestrost?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Hrana s travišč

Radi se posladkamo z medom, ki so ga čebele pridelale po paši na cvetlicah travišč.

Dišeča krma s travišč je osnova za dobro, okusno ter kakovostno mleko in meso.

Visokodebelni travniški sadovnjaki so zakladnica ekološko pridelanega sadja, ki ni škropljeno.

Cvetlice in zelišča travišč s svojimi zdravilnimi učinkovinami delujejo kot naravni "antibiotiki" za pašno živino.

Na traviščih lahko naberemo različne začimbnice in dišavnice za kuho.

Najpogostejše med njimi so materina dušica, kumina, dobra misel, rman …

Dušan Klenovšek

Hrana s travišč

Kaj je na sliki?

S katerim čebeljim pridelkom se radi posladkamo?

Kaj je osnova za dobro in kakovostno mleko?

Ali je sadje visokodebelnih travniških sadovnjakov škropljeno?

Katere začimbe za kuho rastejo na traviščih?

Naštej tri pridelke, ki nam jih ljudem nudijo travišča (tudi posredno)!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Učilnica v naravi

Učilnica v naravi omogoča zaznavanje s tipanjem, vohanjem, okušanjem in gledanjem ter zajema tako učenje v naravi kot tudi igro na prostem.

V visokodebelnih sadovnjakih poleg mnogih žuželk in ptic najdemo tudi skrivnostne nočne letalce – netopirje, ki se prehranjujejo z žuželkami.

Če dobro pogledaš suho travišče, lahko z malo sreče opaziš posebnost – kukavičevke ali divje orhideje.

Na suhih traviščih Haloz, Kuma in Gorjancev raste skupno kar 30 različnih vrst kukavičevk ali divjih orhidej.

Zapri oči in vklopi čut za vonj – na suhih traviščih diši po različnih zeliščih (kumina, materina dušica, navadna dobra misel, kamilice ...).

Monika Podgorelec

Učilnica v naravi

Naštej vsaj tri živali ali skupine živali, ki prebivajo v visokodebelnih travniških sadovnjakih?

Kako z drugo besedo imenujemo divje orhideje?

Koliko različnih vrst kukavičevk približno najdemo na travnikih Haloz, Kuma in Gorjancev?

Naštej tri zelišča suhih travišč!

Nariši cvet kukavičevke!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Sprostitev in rekreacija v naravi

Narava s travišči nam nudi prostor za sprostitev in rekreacijo.

V naravi nismo sami – spoštujemo druga živa bitja in njihov življenjski prostor.

Po našem obisku naj bo narava takšna, kot je bila pred njim.

Upoštevamo usmerjevalne in opozorilne znake (piktograme) ter napotke obnašanja v naravi.

Gibljemo se po sprehajalnih in pohodniških poteh.

Kukavičevke v naravi lahko opazujemo, fotografiramo, vonjamo, ne smemo pa jih trgati.

Arhiv Notranjskega regijskega parka

Sprostitev in rekreacija v naravi

Kaj počnejo obiskovalci narave na sliki?

Naštej tri primere rekreacije v naravi!

Ali lahko kolesarimo kjerkoli v naravi?

Kako imenujemo sličice s pravili obnašanja v naravi, ki jih najdemo na tablah ob poti?

Na sprehodu ob travniku si opazil kukavičevko. Ali jo lahko nabereš v šopek za mamo?

Naštej vsaj tri aktivnosti, ki so v naravi prepovedane!

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Raziskovanje živali in rastlin na travniku

Biotsko pestra travišča so zaradi velike pestrosti rastlin in živali odličen prostor za raziskovanje.

Strokovnjaka, ki proučuje travniške rastline imenujemo botanik ali rastlinoslovec.

Travniške metulje strokovnjaki lovijo z metuljnicami. Ko vrsto metulja določijo, ga izpustijo nazaj v naravo.

Ornitologi ali ptičeslovci so strokovnjaki, ki proučujejo ptice.

Žuželke travišč lahko prepoznavamo po videzu, nekatere pa tudi po oglašanju, na primer kobilice, čričke, škržate, stenice. Zvok tvorijo s pomočjo drgnjenja kril in nog.

Entomologija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem žuželk.

Monika Podgorelec

Raziskovanje živali in rastlin na travniku

Kaj počne fant na sliki?

Kako imenujemo strokovnjaka, ki proučuje rastline?

Kako se imenujejo mreže s katerimi strokovnjaki lovijo metulje?

S čim se ukvarjajo ornitologi?

Kako še lahko, poleg videza, prepoznamo žuželke travišč?

Kaj je entomologija?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Zelišča

Zelišča so rastline z neolesenelim steblom, pri katerih nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre.

Značilna zelišča suhih travišč so materina dušica, dobra misel, tavžentroža, kumina, navadni ranjak, pelin.

Materino dušico uporabljamo v kuhinji, kjer je bolj znana pod imenom timijan.

Timijan vsebuje zdravilno eterično olje z značilnim vonjem.

Čaj materine dušice pomirja ter lajša težave z dihali.

Čebelarji vedo, da je materina dušica koristna paša čebelam, saj pomaga preprečevati bolezni.

Monika Podgorelec

Zelišča

Kakšne barve so cvetovi materine dušice na sliki?

Ali materino dušico uporabljamo v kuhinji?

Naštej tri zdravilna zelišča suhih travišč!

Kako z drugim imenom imenujemo materino dušico?

Zakaj nam koristi čaj materine dušice?

Zakaj je materina dušica koristna za čebele?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Osnovni menu

Navodila za igro

Izhod

Koristi za človeka

Opraševanje

Žuželke z opraševanjem prispevajo k pridelavi tretjine hrane za ljudi in živali.

Opraševalci rastlin so čebele, čmrlji, metulji in različne druge žuželke.

Žužkocvetne rastline privabljajo opraševalce z živimi barvami, z obliko socvetja, z opojnim vonjem in s kakovostnim nektarjem.

Čebele so najpomembnejše za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar tri četrtine cvetov.

Poznamo tri glavne načine opraševanje: s pomočjo živali, z vetrom in z vodo.

Opraševalci prenašajo cvetni prah s prašnikov na brazdo pestiča druge rastline in jih s tem oprašijo.

Matej Petkovšek

Opraševanje

Kateri opraševalec je na sliki?

Katere žuželke so najpomembnejši opraševalci rastlin?

S čim žužkocvetne rastline privabljajo opraševalce?

Naštej tri glavne načine opraševanja!

Kako poteka opraševanje? Pri tem uporabi strokovna imena za moške in ženske dele cvetov!

Zakaj je opraševanje rastlin pomembno za človeka?

Obrni karto

Naslednja karta

Preveri, kaj si si zapomnil.

Didaktična igra »Spoznaj travišča z Arniko in Primožkom«

Si se že kdaj potepal po pisanih travnikih? Če si ob tem pozorno opazoval cvetlice, si naju mogoče že kdaj srečal. Sva ARNIKA in PRIMOŽEK – rumeni cvetlici, ki sva doma na biotsko pestrih traviščih, največkrat so to pobočja hribov. Biotsko pestra travišča poznava do najmanjših podrobnosti. Zato te vabiva, da se nama pridružiš in na zabaven način preko igre tudi ti spoznaš biotsko pestra travišč. Če boš na koncu igre ugotovil, da se rad igraš z nama, naju spomladi lahko poiščeš kar na travniku.

Navodila za igranje

Igro sestavlja 10 tematskih sklopov, v vsakem sklopu je 6 igralnih kart. Na začetku vsakega sklopa dobiš nekaj osnovnih informacij, ki jih skrbno preberi.

Igro lahko igramo od začetka – kartico po kartico, lahko pa sklope oz. kartice poljubno izbereš.

Pri igri sledi naslednjim korakom: Izberi enega od sklopov. Preberi uvodno besedilo, nato pa izberi eno kartico. Pokazala se ti bosta slika in besedilo izbrane kartice. Pozorno poglej sliko, natančno preberi besedilo in si poslušaj zapomniti čim več informacij. Na voljo imaš 90 sekund – čas ti odšteva ura.

Po preteku časa, se bodo na zaslonu pokazala vprašanja. Poskušaj odgovoriti na vsa. Če na kakšno vprašanje ne znaš odgovoriti, si s klikom na gumb »Obrni karto« lahko ponovno prikličeš sliko in besedilo izbrane kartice.

Za nadaljevanje igre klikni Naslednja karta. Če se želiš vrniti na izhodišče izberi Osnovni meni kjer lahko začneš od začetka, oz izbereš poljubno temo na desni.

Kolofon

Didaktični pripomoček smo izdali v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS (LIFE14 NAT/SI/000005). Projekt se izvaja s prispevkom LIFE, finančnega instrumenta Evropske skupnosti.

Projekt so financira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
Izdal: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
www.travisca.si
www.lifetograsslands.si

Vsebina: Monika Podgorelec, Sandra Zvonar, mag. Mateja Nose Marolt, Primož Glogovčan Fotografije: Andrej Hudoklin, Aleksander Koren, Arhiv Notranjskega regijskega parka, Arhiv PRJ Halo, Arhiv ZRSVN, Arhiv KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Boris Kuhar (Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja), Dušan Klenovšek, Ljudmila Strahovnik, Majda Rupar (Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja), Martin Vernik, mag. Matej Petkovšek, Matej Simcic, mag. Mateja Nose Marolt, Monika Podgorelec, Nika Debeljak Šabec, Primož Glogovčan, Samo Jenčič, Sandra Zvonar, Sebastjan Štruc, Simona Kaligarič, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije - Zbirka filmov AS 1086, dr. Sonja Škornik, Tomaž Mihelič, Vilibald Marič.

Ilustracije: Samo Jenčič
Pregled: Suzana Plohl
Strokovni pregled: Martin Vernik

Izdal: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Didaktični pripomoček smo izdali v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS (LIFE14 NAT/ SI/000005). Projekt se izvaja s prispevkom LIFE, finančnega instrumenta Evropske skupnosti. Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. www.travisca.si in www.lifetograsslands.si